Znanstveniki s kloniranjem do matičnih celic

Strokovnjaki so poskušali dokazati, da je mogoče s pomočjo tehnologije kloniranja, znane pod imenom somatski celični nuklearni transfer (SCNT), ustvariti matične celice, ki odgovarjajo pacientovi DNK.

Odkritje, ki so v sredo objavili v znanstveni reviji Nature, je zelo pomembno. Tako pripravljene celice ‘po meri’ se bodo lahko transplantirale v namen zamenjave poškodovanih celic pri ljudeh, ki bolehajo za diabetesom in drugimi boleznimi. Tveganja, da bi imunski sistem zavrnil tako vzgojene celice, pa praktično ni.

Kljub vsemu pa lahko pričakujemo, da bo tudi ta tehnika naletela na številna kontroverzna stališča. Nasprotniki so postopek primerjali s kloniranjem, ki mu močno nasprotujejo.

Matične celice so osnovne telesne celice in baza za vse druge tipe telesnih celic.

Zagovorniki embrionalnih matičnih celic trdijo, da bo postopek, s tem da se bo pričelo zdraviti slepoto, diabetes in težkem poškodbe, medicino popolnoma spremenil.

SCNT pomeni odstranitev genskega materiala iz jedra jajčne celice gostitelja in vstavitev jedra odrasle celice. Tehniko so prvič uspešno uporabili pri kloniranju ovce Dolly v letu 1996.

Znanstveniki do sedaj še niso uspeli, da bi se te celice razvijale pri ljudeh in primatih.

Znanstvenika, Dieter Egli in Scott Noggle iz Laboratorija za matične celice v New Yorku, sta zadržala genetski material jajčne celice in enostavno ji enostavno dodala jedro odrasle matične celice.

»Na splošno presenečenje so se celice dobro razvile do faze blastocitov, faze neposredno pred implantacijo ko embrio sestavlja od 80 do 100 celic,« je v sporočilu za javnost dodala Robin Lovell-Badge iz Britanskega nacionalnega inštituta za medicinske raziskave.

Dodala je, da rezultat ni uspel, ker znanstveniki niso dobili uporabne celične linije, vendar kaže, zakaj so tudi ostale tehnike neuspešne.

»Raziskava kaže, da je navadni pristop SCNT pri ljudeh neučinkovit,« je poudarila profesorica Mary Herbert iz University of Newcastle.

»Čeprav se pristop ni pokazal kot rešitev, nas vseeno vodi korak bliže k razjasnjevanju problema,« je še dodala Herberotva.