Strategija države za dvig rodnosti: ženske naj plačajo splav

"Splavnost je prevelika," menijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, poleg tega se je starost žensk, ko rodijo prvega otroka, zvišala na dobrih sedemindvajset let. "Rojevanje otrok se vse bolj prepušča zasebnosti in se ne poudarja, da je to naša skupna odgovornost," pravi resorni minister Janez Drobnič. Po njegovem je treba vsako rojstvo otroka jemati kot družbeno, državno zadevo. Hkrati so na ministrstvu poudarili, da želijo obnavljati prebivalstvo brez migracijskega priliva.

Različne ovire za več otrok 

Ženske si želijo več otrok, kot jih imajo, ovire odločitvi za nadaljnjega otroka pa so zelo raznolike – nestabilna delovna mesta, pomanjkanje stanovanj, naraščajoča tekmovalnost, neskladnost družinskega in poklicnega življenja… Zato se bo ministrstvo dviga rodnosti lotilo predvsem z ekonomskimi ukrepi. Hkrati si bo s stimuliranjem podjetij prizadevalo za boljšo uskladitev delovnega in poklicnega časa ter spodbujalo delitev gospodinjskega dela med partnerjema. Koliko bodo državo ukrepi stali, še niso povsem natančno izračunali.

Po drugi strani namerava rodnost dvigniti tudi z "vrnitvijo družbe k osnovnim vrednotam". Tudi k spoštovanju življenja od spočetja do smrti (to naj bi med drugim poučeval nov šolski predmet, ki bo obravnaval etične norme in splošne civilizacijske vrednote). V tem duhu napoveduje ministrstvo uvedbo plačljivosti splava (na novinarski konferenci se je Drobnič omembi tega ukrepa izognil), razen v primeru, da je življenje ženske ogroženo. O pravici do brezplačnega splava, če je pri plodu ugotovljena anomalija, če je ženska posiljena… ne govori. Naj se poskrbi, da bo ženska dobila vso podporo, tako psihično kot denarno, obvezen posvet in čas za razmislek. Hkrati bodo spodbujali posvojitve. Podrobno obdelavo tega predloga bodo prepustili pristojnemu ministrstvu, sami so dali le okvirne smernice, smo še izvedeli.

Splavov je zelo malo  

Ocena ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da je pri nas preveč dovoljenih splavov, je pristranska. Barbara Mihevc Ponikvar, ki se na IVZ ukvarja s področjem reproduktivnega zdravja, poudarja, da je število splavov pri nas v zadnjih letih zelo padlo. Številke govorijo zase: če smo še leta 1982 zabeležili več kot 19.700 dovoljenih splavov, je ta številka do lani padla na dobrih 5800. Že pred štirimi leti smo se po klasifikaciji WHO Evropa uvrstili med države z najnižjo stopnjo splavnosti. "Takrat smo dobili priporočilo, naj splavnost v desetih letih znižamo za dvajset odstotkov, mi pa smo jo samo s preventivo in izobraževanjem že do danes zmanjšali za 23 odstotkov." Barbara Mihevc Ponikvar pravi, da bi plačljivost splava zmanjšala njegovo dostopnost in bi pomenila večje tveganje za zdravje žensk.

Nekateri predlagani ekonomski ukrepi za dvig rodnosti:

prilagoditev delovnega časa,
znižanje cene vrtcev,
poceni najemna stanovanja za mlade družine,
finančno stimuliranje mladih mam in večjih družin,
enotno sofinanciranje učbenikov, šolske prehrane, prevozov, šole v naravi,
nižanje izobrazbene strukture vzgojiteljic, ki da so predrage.

Vir: Dnevnik