Saturday, November 23, 2024

Začnite čim pozneje, najbolje po 4. mesecu

Zgodnje uvajanje goste hrane, pred četrtim mesecem, je bilo zelo moderno, ko so bile mlade naše matere. Medicinske raziskave pa kažejo, da prebavni sistem pri zelo majhnem dojenčku − vse od jezička, ki izpljune vsako gosto hrano, do pomanjkanja prebavnih encimov − na gosto hrano še ni pripravljen.


Za gosto hrano je pomembno izbrati pravi, načeloma čim poznejši čas. Zelo zgodnje uvajanje goste hrane otroku sicer ne bo telesno škodovalo, lahko pa škoduje njegovim bodočim prehranskim navadam.

Če dojenček, ki še ni pripravljen na gosto hrano, to zavrne, lahko razburjenje na obeh straneh skodelice povzroči, da bodo morda tudi kasneje v otroštvu obroki polni napetosti. Po drugi strani pa lahko tudi prepozno uvajanje goste hrane povzroči kasnejše težave. Starejši dojenček se bo morda upiral učni uri žvečenja in požiranja, saj je bil predolgo navajen na sesanje. Tako kot navade morate dojenčku pomagati spreminjati okus. Medtem ko so štiri- do šestmesečni dojenčki še dojemljivi, pa eno leto star otrok morda ne bo pripravljen na nove gastronomske izkušnje.

Je moj otrok že pripravljen na prve žličke hrane?

– Da, če že lahko drži glavo trdno pokonci. Tudi pretlačene hrane otroku ne ponujamo, dokler ne zmore, podprt v sedečem položaju, držati glavice pokonci. Hrana v koščkih mora počakati, dokler otrok zares dobro ne sedi sam, kar pa se navadno ne zgodi pred 7. mesecem.

– Refleks potiskanja jezička iz ust je izginil. Otroku dajte v usta rižev kosmič, prepojen z vašim mlekom ali mlečno kašico z roba krožnička. Če se hrana takoj spet vrne iz ust in se pokaže tudi jeziček, kar se večkrat ponovi, pomeni, da je refleks še živ in da je treba z gosto hrano počakati.

– Da, če otrok grabi z roko po hrani, ki jo vidi na mizi. Otrok, ki vam hoče izvleči vilice iz roke ali izbezati kruh z vašega krožnika, ki pozorno gleda in pokaže navdušenje pri vsakem koščku, ki mu ga daste, vam hoče povedati, da je željan drugačne hrane, kot je je bil vajen doslej.

– Otrok že zna premikati jeziček naprej in nazaj, gor in dol.

– Otrok je sposoben umakniti spodnjo ustnico navzdol, da lahko zajame hrano z žličke.

Pozorno v primeru alergij

V določenih primerih mora otrok, čeprav je razvojno že sposoben za gosto hrano, še malo počakati. Največkrat zaradi primera ali primerov alergije na določeno hrano v družini. Dokler ne bo o alergijah več dognanega, je pametno, da so otroci v takih družinah dojeni čim dlje (12 mesecev ali več) in da pri njih uvajate gosto hrano zelo previdno, pa še to vedno samo po eno novo jed hkrati. Praviloma začnete z manj obarvano zelenjavo (in ne s sadjem), nato stopnjujete do močno obarvane.

Dobra začetna hrana za dojenčke

Čeprav se vsi strinjajo, da je prva popolna tekočina za otroka materino mleko, pa glede tega, kakšna je idealna prva gosta hrana za otroka, mnenja niso tako enotna, celo pri pediatrih ne. Razlog je v tem, da je le malo znanstvenih dokazov, ki bi lahko zagotavljali eno in edino, najboljšo gosto hrano. Videti je, da otroci prav dobro uspevajo ob različni hrani, če je zanje le primerna.

Vedite, da po otrokovih odzivih ne boste mogli takoj soditi, kaj meni o hrani, ki ste mu jo prvič dali, saj večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Še posebej uporniški so, ko okusijo kislo. Zato nadaljujte, ko otrok spet odpre usta. Sprva bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji v kratkem času več. Vse je prav. Hrana je lahko sobne temperature, kar je večini otrok najbolj všeč, ali le malo toplejša. Nekateri starši sicer hrano segrevajo, a to počnejo predvsem zaradi sebe, in ne toliko zato, ker bi bilo to všeč tudi otroku.

Dobra začetna hrana:

– riževi kosmiči, ovseni kosmiči, ječmenovi kosmiči
– pretlačen krompir, korenje, por, cvetača, stročji fižol, grah, avokado
– jogurt, kefir (ne dodajajte sladkorja)
– sadni sokovi, jabolka, banane, breskve, hruške, melone, marelice
– postopno piščanec, puran, teletina, jagnjetina, ribe

Najraje imajo, kar je podobno mleku

Bo kar držalo, da bo otrok kot svojo prvo hrano z večjo naklonjenostjo sprejel nekaj, kar je po zgradbi in okusu podobno mleku; takšna sta na primer jogurt iz polnomastnega mleka in kefir. Večina dojenčkov ju bo z veseljem sprejela brez dodatka sladkorja. Tako bodo razvili okus za kislo in nesladkano hrano, kar jim bo kasneje zelo koristilo.

Previdno s sladko banano

Številni otroci dobijo za začetek dobro zmečkano ali pretlačeno bananino kašico. Večini otrok je to zelo všeč, zato pa kasneje zavračajo vse, kar je manj sladko, kot na primer zelenjavo in nesladkane žitne kašice.

Najbolje je začeti z zelenjavo

Teoretično je zelenjava dobra začetna hrana, hranljiva je in ni sladka. Vendar je zaradi močnega in izrazitega okusa večini dojenčkov manj všeč kot riževa kašica ali sadje. Pametno je, da kljub temu začnete z zelenjavo prej kot s sadjem, saj je otrok bolj dojemljiv za nove vrste okusov. Kar je bolj ali manj rumeno, kot na primer krompir in korenček, sprejme raje kot grah ali stročji fižol. Pa še bolj hranljivo je.

Žita

So pomemben vir vitaminov kompleksa B, rastlinskih beljakovin in vlaknin. Po dopolnjenem 4. mesecu starosti lahko že uvedemo riž in koruzo (žita brez glutena), šele po dopolnjenem 6. mesecu lahko začnemo uvajati pšenico, rž, oves in ječmen (žita z glutenom). Vsa žita močno povečajo kalorično vrednost jedi. Žitno-mlečne kašice so kakovostna zamenjava za mlečni obrok. Žitno-sadne kašice pa pomenijo energetsko bogat obrok z malo beljakovin in kalcija.

Meso in ribe

Meso in ribe navadno uvajamo po 6. mesecu starosti. So pomemben vir živalskih beljakovin, vitaminov, železa in elementov v sledovih. Zaradi lažje prebavljivosti in manjše vsebnosti živalskih maščob imajo prednost meso mladih živali, bele ribe in perutnina. Strogo vegetarijanstvo – veganstvo (brez mleka in jajc) je za otroke zelo škodljivo, ker lahko povzroči slabokrvnost, pomanjkanje vitaminov in nizko rast.

Pozor!

Do prvega leta dojenčku ne dajemo jajčnega beljaka, svinjskega mesa, medu, orehov, lešnikov, arašidov …
Na ovitkih industrijsko pripravljenih živil (sadnih, zelenjavnih sokov, kašic, žit) so večkrat neprimerna navodila v zvezi z otrokovo spodnjo starostno mejo, ko jih lahko uvedemo v njegovo prehrano. Zato se v zvezi s tem, kdaj je kaj priporočljivo in v kakšni količini, držimo navodil, ki jih najdemo v natančno izdelanih tabelah pediatrov in dietetikov.

Članek je bil objavljen v reviji Otrok in družina, november 2006

Naslednji prispevek

Ribe so dobra hrana za možgane

13 junija, 2012 0