Kot utemeljitev svojih trditev navajajo, da je bilo leta 1995 v Sloveniji opravljenih 10.791 splavov, celotna stopnja rodnosti pa je znašala 1,28. Lani, ko je bilo splavov le še 5851, pa je celotna stopnja rodnosti znašala 1,24. "Število splavov se je v desetih letih skoraj prepolovilo, rodnost pa je ostala enaka," izpostavljajo v KC, kjer še navajajo, da se vsako leto število splavov zmanjša za več kot 10 odstotkov, kar Slovenijo po kazalcih Svetovne zdravstvene organizacije uvršča med najuspešnejše države pri zmanjševanju števila splavov.
Ob tem navajajo, da so spomladi letos opravili tudi raziskavo o vzrokih za odločitev za umetno prekinitev nosečnosti med 323 ženskami, ki so prišle na splav. Glavni vzrok za splav je odsotnost želje po otroku pri 49 odstotkih vprašanih, 35 odstotkov pa jih je navedlo finančno-bivanjsko stisko. Tako bi bila kar tretjina (34 odstotkov) nosečnic pripravljena obdržati otroka ob večji finančni podpori države, še navajajo.
"Ginekološka stroka je že po naravi usmerjena "pro life" oz. k življenju, saj je naš cilj rojstvo želenega in zdravega otroka ter tako ustvarjene srečne družine," še poudarjajo v KC. Pojasnjujejo, da pri svetovanju nosečnice ne nagovarjajo k splavu, ampak ji s svetovanjem pomagajo, da najde najustreznejšo rešitev zanjo in njenega partnerja. Če je potrebno, pri svetovanju sodeluje tudi socialna služba, še pojasnjujejo v KC.
Strategija za dvig rodnosti, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, temelji na popolnoma napačnih izhodiščih in ocenah, je na današnji novinarski konferenci povedala izvršna sekretarka za področje soupravljanja in EU pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Metka Roksandič. Posamični ukrepi so dobri, vendar pa celota ne gre v to, da bi se posamezniki zavestno in odgovorno odločali za več otrok ali da bi sploh imeli otroke, je poudarila.
Izpostavila je prvo smernico strategije, v kateri vlada sprejema stališče, da je življenje od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota, potrebno pa je zaščiti tudi življenja najšibkejših, še posebej tistih, ki se sami ne morejo braniti. "Iz tega izhaja, da je splav kriminaliziran ne glede na ustavno pravico staršev, še posebej pa žensk, da se samostojno odločajo o rojstvu otrok," meni sekretarka.
Strategija v drugi smernici po mnenju Roksandičeve gradi na družini s pari, ki imajo otroke. "To pa pomeni, da samo pari, ki imajo otroke, veljajo za družino. Tudi to je moralno sporočilo, saj se v Sloveniji že več kot polovica otrok rodi v enostarševskih družinah," opozarja sekretarka. V tretji smernici se "vlada zaveda, da so otroci naša prihodnost. Prav tako se zaveda pomembnosti reprodukcije prebivalstva Slovenije po naravni poti, za ohranitev naroda kot takega." Ta smernica po mnenju sekretarke predstavlja nadaljevanje propadlega referenduma, torej, da lahko pari dobijo otroke samo po naravni in po nobeni drugi poti.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Boehm menita, da je varnost zaposlitve predpogoj za rojstvo otroka in zasnovo družine. Nova družinska politika ne bo imela učinka, če se bo v skladu s predlogi ministra za delo še naprej manjšala varnost zaposlitve brez visoke socialne varnosti. V strategiji med drugim tudi ni navedenega ukrepa za preprečitev poklicnega nazadovanja po vrnitvi s starševskega dopusta, potreba po drugem dohodku v gospodinjstvu pa po njunem mnenju ni odraz potrošniške aspiracije, ampak nuja, saj ena povprečna plača ne zadošča za kritje potreb družine.
V ZSSS podpirajo predlog strategije o daljšem obratovalnem času vrtcev, a hkrati opozarjajo na ohranitev standarda vzgoje. Država naj tako ne varčuje pri vzgoji otrok z nižanjem stopnje izobrazbe negovalk in vzgojiteljic ter nižanjem standardov programov vrtcev.
Predlog strategije rodnosti ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča in njen ukrep samoplačništva umetnega splava je pozitiven korak v smeri spoštovanja v 17. členu ustave zapisanega načela o nedotakljivosti človeškega življenja, menijo v društvu Gibanje za življenje pri Slovenski škofovski konferenci. Načelo, da je "človeško življenje nedotakljivo" je bilo namreč po njihovem prepričanju doslej zelo neupoštevano.
V društvu menijo, da 17. člen ustave in tudi "nesporna biološka dejstva, da se človeško življenje začne z oploditvijo, to je s spočetjem", poleg tega pa tudi 55. člen ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu svojih otrok, "nikakor ne prinašajo pravice do splava, ampak zagotavljajo svobodo staršev pri odločanju o spočetju svojih otrok in obenem zagotavljajo skrb družbe za družini in otrokom naklonjene razmere".
Potrebna je drugačna pomoč, so prepričani v Gibanju za življenje. Opozarjajo na "nesporne izsledke raziskovalcev, da imajo ženske brez predhodnih psiholoških težav po umetnem splavu dvakrat pogostejše psihološke težave in trikrat pogostejše depresije. Ob tem v društvu poudarjajo, da ni v interesu žensk, "da bi jim medicina in celotna družba ta dejstva prikrivala ter jih potiskala v hitre, vendar le navidezne rešitve njihovih stisk ob nepričakovani nosečnosti".
V društvu zato podpirajo predlagane ukrepe strategije na področju vzpostavitve učinkovitega sistema pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, ki razmišljajo o prekinitvi nosečnosti.
Vir: Siol