Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB)

Prevalenca KOPB je v zadnjih petdesetih letih narasla za 163%. Po smrtnosti se nahaja na četrtem mestu, takoj za kardiovaskularnimi boleznimi, karcinomom in možgansko kapjo. Ocenjuje se, da za KOPB boleha 10 – 25% odraslega prebivalstva. V glavnem prizadene starejše od štirideset let, po nekaterih podatkih pa naj bi prizadela 600 milijonov svetovnega prebivalstva.

Najpogostejši povzročitelj KOPB je kajenje, sledijo izpostavljenost škodljivim zunanjim dejavnikom na delovnem mestu in domačem gospodinjstvu.

Okoli 65% bolnikov s KOPB nima postavljene ustrezne diagnoze. Najpogosteje so to pacienti z blagimi simptomi, čeprav v tej skupini najdemo tudi 4% pacientov z zmernimi in 1% s hujšimi simptomi bolezni. Razlog tiči v zavesti in poznavanju bolezni, velik delež pa lahko iščem o tudi v počasnem razvoju simptomov, ki eskalirajo v starejših letih.

Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da se bo leta 2020 KOPB prebila na tretje mesto povzročiteljev smrti.

KOPB se diagnosticira s spirometrijo, enostavno neinvazivno metodo merjenja pljučne kapacitete. Zdravljenje KOPB je zapleteno in vključuje številne preventivne metode – prenehanje s kajenjem, redno jemanje predpisanih zdravil in ostale nefarmakološke metode kot je npr. pljučna rehabilitacija, zdravljenje s kisikom, ter transplantacija pljuč.