Se otroka loteva škrlatinka?

Škrlatinka je bolezen bakterijskega izvora ter edina, ki jo otrok lahko večkrat preboli. Prenaša se kapljično, lahko tudi preko okuženih predmetov. Tukaj je nekaj dejstev o škrlatinki. 

Bolezen ponavadi izbruhne zelo nenadno, prepoznamo pa jo po povišani telesni temperaturi, glavobolu in bolečinah v trebuhu katerim lahko sledi tudi bruhanje in driska. Prepoznavni simptomi so tudi močna bolečina v žrelu, na ličkih se pojavi rdečina in okrog ust tipično belkasto področje. Jezik navadno postane rdeč, hrapav in dobi belo oblogo. Značilen rdeč izpuščaj se pojavi 2 dni po nastopu simptomov in je v obliki drobnih predelov rdeče, hrapave kože zlasti na področju trebuha in pazduh ter začne bledeti približno 3–5 dni po svojem izbruhu. Konec bolezni se kaže v njenem drugem tednu, ko se začne po plasteh luščiti koža na stopalih in dlaneh.

Kaj narediti, ko pride škrlatinka? 

Prva stvar na katero morate biti predvsem pozorni tekom bolezni je ta, da otrok spije dovolj tekočine in dovolj počiva. Zdravnik otroku po navadi predpiše ustrezne antibiotike in zdravila za znižanje telesne temperature. Bolezen v primeru, da se je ne zdravi lahko pusti trajne posledice zato je pomembno, da simptome čimprej prepoznate ter ukrepate.

Bolezenski znaki pri škrlatinki so povsem enaki kot pri streptokokni angini, zato je najprimernejši antibiotik penicilin. V primeru, da pediater prepozna škrlatinko, bo vzel tudi bris žrela.

Pozni zapleti bolezni se pojavijo od 14 do 21 dni po pričetku bolezni, kot posledica imunskih dogajanj. Prizadenejo lahko ledvice, pri akutni revmatski vročici so prizadeti sklepi, srce, koža, in osrednje živčevje. Da do nepotrebnih zapletov ne pride morate poskrbeti, da otrok poje antibiotike do konca kot mu jih predpiše zdravnik, tudi če se vam zdi je otrok že zdrav. Sicer otrok po dveh dneh zdravljenja ni več kužen, vendar še to ne pomeni, da je popolnoma zdrav. V prvih dneh bolezni otroka hranite s tekočo hrano, da mu še dodatno ne ranite že bolečega grla.