Novorojenček in barva oči

Barva oči takoj po porodu

Barva dojenčkove šarenice, je enako kot barva kože ali barva las, odvisna od proteina imenovanega melanin. V telesu krožijo unikatne celice, ki se imenujejo melanociti z nalogo izločanja melanina tam kjer je to potrebno, vključno s šarenico. Takoj po rojstvu bodo dojenčkove oči modre ali sive barve. Melanociti se odzivajo na svetlobo, ter tako pred poškodbami in slepoto zaščitijo notranji organel očesa.

Barva oči se s časom spremeni

Barva oči pa se razvija in spreminja še letno dni po porodu. V kolikor melanociti izločajo malo melanina, bo imel otrok modre oči. Nekaj več melanina bo šarenico obarvalo v zeleno barvo. Večje količine melanina pa oči obarvajo v rjavo barvo, ki je tudi najpogostejša barva oči. Melanociti svoje delo opravijo približno v letu dni, kar pomeni, da se komaj po letu dni otrokove starosti lahko natančno določi stalno barvo oči. Sprememba barv se po šestem mesecu otrokove starosti upočasni.

Barva oči je genetskega porekla, vendar razlaga ni tako enostavna, kot smo se je učili pri urah biologije:

• pri modrookih starših obstaja največja verjetnost, da se bo otrok rodil z modrimi očmi, vendar pogosto prihaja do presenečenj.
• Rjavookim staršem se otrokove oči najpogosteje obarvajo v rjavo barvo, izjeme so, vendar zelo redke
• Mama z rjavimi in oče z modrimi očmi: otrok ponavadi podeduje rjavo barvo oči
• Eno oko modre, drugo rjave barve je posledica redke genetske motnje, ki jo imenujemo Waardenburgov sindrom.

Škiljenje

Do šestega meseca dojenčkove starosti je občasno škiljenje povsem običajen razvojni dogodek. Omenjeno škiljenje je posledica prilagajanja komunikacije med očesom in možgani. V prvih dveh do štirih tednih je vid še zelo slabo razvit, zato dojenček za vizualno osredotočenje potrebuje več časa. Starši pogosto mislimo, da dojenčki gledajo mimo nas. V četrtem tednu življenja se je dojenček med pestovanjem že sposoben osredotočiti na naš obraz.

Možgani in vizualni razvoj

Večina vizualnega razvoja se zgodi v možganih in ne v očeh samih. Največji izziv za možgane je razvoj in usklajevanje vizualnih signalov iz ene na drugo stran. Živčni signali iz oči potujejo skozi optične živce, ki se razcepijo na obe možganski hemisferi. Bistvo teh signalov je, da obe hemisferi pri primerjavi podatkov sodelujeta in tako pomagata pri usklajenem premikanju obeh očes v želeno smer. Do drugega meseca starosti boste opazili, da bo vaš otrok le nekaj časa spremljal vaš obraz ali igračko, ko pa igračka prestopi na ‘drugo stran’, pa jo vizualno izgubi. Po drugem mesecu starosti je dojenčkov vid že toliko razvit, da lahko z očmi spremlja igračko iz leve v desno smer in nazaj.

Naslednji velik premik se zgodi po šestem mesecu starosti. Pri tej starosti sta obe možganski hemisferi že dobro usklajeni. Otrok že lahko spremlja predmete tudi s pokritim očesom, na predmet se lahko osredotoči dlje časa. Po letu dni otrokove starosti je stalna barva oči, prav tako je že razvita natančna komunikacija med očmi, vidnim živcem in možgani.