Zakaj je najbolje da dojenček spi na hrbtu?

Poleg tega pa nedavne raziskave kažejo na manj razvite možganske regije pri dojenčkih, ki so umrli zaradi SIDS. Dojenčki, ki spijo na hrbtu, se ob morebitnih težavah lažje zbudijo. Identifikacija dojenčkov, ki se zbujajo ‘normalno’ je nemogoča, zato je razmerje med SIDS in spalnim položajem tako močan. AAP priporoča, da dojenčki spijo na hrbtu.

Nekateri pediatri so mnenja, da je bočni položaj dobra alternativa, vendar nedavni dokazi kažejo, da temu ni tako.

Priporočilo spanja na hrbtu velja za dojenčke v celotnem prvem letu življenja, še posebej pomembno pa je v prvih šestih mesecih življenja, ko je incidenca SIDS najvišja.

Poleg spalnega položaja na hrbtu je pomembno, da v bližini območja kjer spi otrok ni mehkih blazin, odejic, vrečk, mehkih igrač ali predmetov, ki bi lahko blokirali dihalne poti. Prav tako se dojenčkom ne priporoča spanje na vodni postelji, mehkih zofah ali blazinah. Vse mehke igrače hranite zunaj dosega otrokovih rok. Poskrbite za primerno sobno temperaturo, dojenček ne sme spati v bližini grelnih ali hladilnih naprav, prav tako mora spati zunaj virov prepiha. Za spanje uporabite spalno vrečo.

Prav zanimivo je, da lahko tudi duda zmanjša tveganje nastanka SIDS. Če otrok dude ne sprejema, ali mu med spanjem izpade iz ust, ga z njo ne silite. Spanje na hrbtu je varno, vendar ko se otrok zbudi, ga ne pozabite postaviti na trebuh. Na ta način se bolje razvijajo ramenske, vratne in hrbtne mišice, prav tako se prepreči razvoj ploščate glave ali pik, na zadnji strani glave.

Bolj kot otrok raste in se razvija, večji postaja tudi njegov želodček. Čas med posameznim obrokom se podaljšuje. Velika večina dojenčkov je pri teži nekaj čez pet kilogramov že sposobna prespati celo noč. Ko smo že prepričani, da bomo lahko prespali vso noč, pa otrok spet prevzame stare spalne  navade in se sredi noči nenadoma prebudi in joka. Lakota v tem obdobju nastane kot posledica hitre rasti n potrebe organizma po hranilih, nespečnost pa se povezuje tudi z menjavo okolja.

Seveda dojenček najlažje zaspi ob prijetni stimulaciji: zibanje, vožnja z avtomobilom ali vozičkom, glasba, duda… Nekateri dejavniki iz okolja pa dojenčke dražijo: zvonjenje telefonov, lajanje psov, bučanje sesalca… Prav nobenega tehtnega razloga pa ni, da svojega otroka ne dajete spati v svojo posteljico.

Na podlagi ocene trenutnega znanja in raziskav o sindromu nenadne smrti v zibelki (SIDS) Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) priporoča, da zdravi dojenčki spijo na hrbtu. Kljub skeptičnemu prepričanju mnogih ni dokazov, da bi spanje na hrbtu povzročilo več zadušitev. V nekaterih zdravstvenih indikacijah pa se še vedno priporoča spanje na trebuhu. O individualnih rešitvah se pogovorite z vašim pediatrom. 

Vir: AAP