»Raziskava ni pokazala statistično pomembnega zmanjšanja prenosa CMV okužbe pri nosečnicah, ki so prejemale hiperimuni globulin. Poleg tega je raziskava pokazala pomanjkanje učinka hiperimunih globulinov na aktivnost nevtralizirajočih protiteles,« je zapisala dr. Maria Grazia Revello iz Klinike za ginekologijo in porodništvo Fondazione Institut odi Rocovero e Cura a Carattere Scientifico, Policlinico San Matteo, University of Pavia.
Kongenitalna citimegalovirusna okužba v EU prizadene okoli 0,6% novorojenčkov, ter lahko povzroči senzonevralno izgubo sluha, kognitivni in motorični deficit pri okoli 20% okuženih. Predhodne raziskave so kazale na nižjo incidenco kongenitalnih CMV okužb pri ženskah, ki so med nosečnostjo prejemale hiperimune globuline.
Druga faza raziskave, imenovana CHIP – Congenital HCMV Infection Prevention, se je odvijala kot randomizirana, dvakratna slepo-kontrolirana raziskava, v kateri je v letih od 2009 do 2011 sodelovalo 11 italijanskih centrov. Med raziskavo so spremljali izid 124 nosečnic, ki so se med petim in šestindvajsetim tednom nosečnosti okužile s CMV. Naključni izbor je kandidatke razdelil v dve skupini, ena je v šestih tednih prejemala hiperimuni globulin, druga placebo (fiziološka raztopina) po intravenozni poti. Zdravljenje se je ponavljalo vsake štiri tedne, vse do 36. tedna nosečnosti, detekcije CMV v plodovnici ali do spontanega zaključka nosečnosti.
Diagnozo CMV so postavil na temelju serokonverzije. Infekcijo so registrirali s pojavom kliničnih simptomov. Pri asimptomatski serokonverziji je predpostavljeni datum okužbe določen v razmiku med zadnjim seronegativnim in prvim seropozitivnim vzorcem.
Skupna stopnja prenosa je v skupini ‘hiperimuni globilin’ znašala 30% (18/61), v placebo skupini 44% (27/62). Znanstveniki niso indentificirali nobene pomembne razlike med nosečnicami pri katerih so diagnosticirali transmisijo infekcije na fetus in nosečnicami, ki niso imele specifičnega protitelesa, T-celični imunološki odgovor ali virusni DNA v krvi. Nosečnice, ki so bile zdravljene s hiperimunimi globulini so imele višje število nezaželenih porodniških dogodkov, vendar je statistična razlika zanemarljiva.
Klinični izhod nosečnosti je bil pri obeh skupinah nosečnic enak (prezgodnji porod, prenizka porodna teža in druge abnormalnosti (mikrocefalija, zlatenica, okvara sluha in ostali simptomi, ter prirojene napake).
Avtorji raziskave pravijo, da je pri razlagi rezultatov raziskave potrebna previdnost, saj je bila študijska skupina premajhna in ni pokazala realnega učinka.