Otroci se rodijo z bujno domišljijo in željo po raziskovanju. Kako jim lahko pomagamo obrusiti spretnosti, ki postavljajo temelje spodbujanja možganov za uspešno učenje?
Otroci imajo bujno domišljijo, lahko bi celo dejali, da imajo njihovi možgani vgrajeno programsko opremo za odkrivanje. Prav zato se otroci pogosto obnašajo kot majhni znanstveniki. Radi odkrivajo in opazujejo, vendar ni nujno, da stvari vidijo enako kot jih vidimo odrasli. Kot starši jih lahko pri opazovanju sveta spodbujate, ter pridate motiv, ki otroka še dodatno spodbudi k opazovanju:
· Spustite se na njihov nivo: ne pozabite, da je otrok manjši in stvari vidi drugače. Pogled na svet iz njegove perspektive bo pomagal deliti in obuditi učni proces.
· Igra raziskovanj in odkritij: dojenčki in malčki svoje okolje raziskujejo po principu ‘vzroka in učinka’. Opazujejo kaj se zgodi, če iz rok izpustijo igračo ali med kopanjem z roko udarijo po vodi. Razvoj teh miselnih spretnosti je pomembna priložnost za učenje, zato ga spodbujajte k igri ‘potovanj in odkritij’. Spodbuda pomaga, da malček postane bolj pogumen in drzen.
· Čas: imejte v mislih, da se malček iz naše perspektive premika zelo počasi. Sprejmite svojo vodilno vlogo in bodite pripravljeni na razlago vsega kar vas obkroža: ptice, pikapolonice, čebelice, rožice… Bodite potrpežljivi, naj se vam nikamor ne mudi. Preprosto se prilagodite malčkovemu ritmu opazovanja in učenja.
· Roke: najboljši način učenja je, da otrok sam preizkusi stvari o katerih govorimo. Še posebej velja za mlajše. Nobena še tako dobra slikanica ali knjiga ne more nadomestiti pogleda v živo. Knjige sicer pomagajo pri ustvarjanju vtisov in izkušenj, vendar potrebujejo temelj v neposrednem opazovanju praktičnih izkušenj.
Otroci so radi na prostem. Z razliko gledanja televizije, narava spodbudi delovanje vseh čutov. Kako lahko izboljšamo njihovo percepcijo narave:
· Med sprehodom se pogovarjamo: sprehod s pogovorom pomaga graditi jezikovne in komunikacijske sposobnosti.
· Osredotočite se na malenkosti: dojenčki se osredotočajo na povsem drugačne dejavnike, ki jih odrasli ponavadi prezremo ali preslišimo; potovanje oblakov, šelestenje dreves, vonj in videz cvetja… osredotočite se na te malenkosti, ki so dojenčku zelo zanimive.
· Poudarjajte že znano: ko otrok odrašča pridobiva na občutku skupnosti in okolja, ki ga obdaja. Prepozna sosedne hiše, bližnjo trgovino, vrtec…
· Delo: z odraščanjem pa se krepijo motorične sposobnosti. Spodbujajte ga k obiranju malin ali jagod, luščenju graha ali fižola, zbiranju značk, školjk…
· Vrt: negujte njegovo ljubezen do narave. Če nimate lastnega vrta, lahko rastline posadite v cvetlične lonce.
Otroci bodo nekoč odrasli in bodo kot mi, postali oskrbniki matere zemlje. Otroci se morajo učiti o oddaljenih krajih kot so deževni gozd, večni led, vulkani… seveda pa ne smemo pozabiti naš habitat za katerega so značilne reke, gozdovi, gore, morje…
· Spoštovanje: govorimo o spoštovanju do drugih živih bitji. Otroci pogosto razmišljajo, da so npr. hrošči nekaj grdega, nekaj nepotrebnega. Razložimo jih kakšno pomembno vlogo igrajo žuželke in kako pomembne se za celotno naravno ravnovesje. Uničujejo druge žuželke, bogatijo zemljo, so hrana drugim žužkom in živalim…
· Vsako živo bitje ima pravico do svojega življenjskega prostora: otroku ne dovolite trgati cvetic, ki jih nato zavrže. Cvetice nabirajte z namenom. Npr. zelišča nabirate za čaj, cvetlice za šopek v vazi dnevne sobe, pomagajte mu izdelati lasten herbarij. Otroku povejte katere cvetice se lahko trga in katere ne sme. Poučite ga, da bo svet prepustil svojim otrokom, ter naj nabira zgolj tisto kar resnično potrebuje.
· Kjer osel leži, tam dlako pusti: govori slovenski rek. Otroka vzgojite tako, da po vsakem obisku narave, vse nečistoče pobere in vrže v namenske kante za smeti. Že zgodaj ga naučite ločevati odpadke. Tako se bo otrok že zgodaj v življenju seznanil z različnimi materiali, znanje in izkušnje pa mu bodo kasneje v šoli še kako prav prišle.