Rezultati finskih znanstvenikov temeljijo na 1.100 od 30 do 45 let starih prostovoljcih. Njihovo zdravje in življenjske navade so spremljali od tretjega do osemnajstega leta starosti.
Posamezniki v raziskavi, ki so odraščali v srečnih in urejenih družinah so imeli več t.i. psihosocialnih prednosti, ter 14% večjo verjetnost zdrave telesne teže, piše strokovna revija Circulation.
Poleg tega so bili v 12% manj podvrženi kajenju, ter imeli večjo verjetnost normalne koncentracije sladkorja v krvi. To pa sta sekundarna dejavnika, ki najbolj vplivata na zdravje kardiovaskularnega sistema.