Na zmenek vedno s kondomom!

Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji na področju spolno prenosljivih bolezni (SPB)? Kakšen je položaj v primerjavi s sosednjimi državami? Katere tovrstne bolezni so v porastu in katere v upadanju, kakšno je razmerje med obolevnostjo moških in žensk?

Širjenje spolno prenosljivih bolezni je bilo v zgodovini povezano predvsem z družbenimi krizami. To lahko nazorno prikažemo z gibanjem razširjenosti sifilisa v prejšnjem stoletju: število primerov se je povečalo med prvo svetovno vojno in po njej, med gospodarska krizo tridesetih let in po drugi svetovni vojni. Po padcu železne zavese in družbenih spremembah v vzhodnoevropskih državah znova opažamo naraščanje spolno prenosljivih bolezni; pojav povezujemo s trgovino z belim blagom, ki poteka iz smeri držav nekdanje Sovjetske zveze proti zahodnoevropskim državam. Čeprav so ženske bolj ranljive za okužbo s povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, je večina bolnikov moških, najbrž zaradi večje promiskuitete. Država naj bi na temelju zakonske osnove zbirala podatke o vseh spolno prenosljivih boleznih, vendar dosledno prijavljanje teh bolezni še vedno ni urejeno, zato nimamo natančnih podatkov o številu obolelih, razen na področju okuženosti z virusom HIV in aidsom, kjer podatke o prijavljenih primerih objavljajo vsake tri mesece.
 

Kam naj se obrnemo, če posumimo, da smo okuženi s SPB?

Kadarkoli posumimo, da smo se okužili s spolno prenosno boleznijo, se obrnemo na splošnega zdravnika in na ambulanto oziroma dispanzer za dermatovenerološke bolezni. Pomoč je treba poiskati čim prej. Ne smemo čakati, da se bolezen povsem razvije in prinese neprijetne posledice. V tem času ne smemo imeti spolnih odnosov; s tem preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.
 

Kako opozoriti najstnike na nevarnosti SPB, ne da bi jih prestrašili?

Je treba imeti pri dekletih drugačen pristop kot pri fantih?

Vzgoja za zdravo spolnost ne sme obsegati samo podatkov o zgradbi spolnih organov, reproduktivni funkciji in SPB. Govoriti mora tudi o odnosih med spoloma, spoštovanju in samospoštovanju, sporazumevanju, pravici do odločanja o svojem telesu … Začeti se mora že zelo zgodaj, vsekakor pred začetkom spolne aktivnosti. Ko gre za duševno in telesno dozorevanje, med fanti in dekleti obstajajo nekatere razlike. Ko gre za spolni razvoj, je pri dekletih hitrejši, kar se kaže tudi v zgodnejšem pojavu sekundarnih spolnih znakov, kot so poraščenost, širjenje bokov in rast prsi. Prva spolna vzgoja naj se začne že v prvih letih življenja, v družinskem okolju, zlasti z nebesedno vzgojo, ki poteka prek odnosov med družinskimi člani, predvsem matere in očeta, seveda če je prisoten (pravzaprav že med nosečnostjo, ko plod v materinem trebuhu že zaznava impulze iz okolja). Ko se otroci vključijo v “sistem” – v vrtec, predvsem pa v osnovno in srednjo šolo -, bi morali biti deležni dobrih programov, ki jih bodo oborožili z znanjem in veščinami za varne odločitve, ko nas ne bo več zraven. Spolnost je ponekod še vedno tabu, zato moramo ustvariti takšno ozračje, da mladi ne bodo v zadregi, ko bodo želeli zastaviti vprašanje ali poiskati pomoč v zvezi s spolnostjo. Sporočila o spolnosti morajo biti pozitivna, brez obsojanja, občutkov krivde in moraliziranja, sočasno pa naj mlade spodbujajo k odlašanju s prvim spolnim odnosom na čas, ko bodo zanj resnično pripravljeni.

Fantje in moški pogosto ne uporabljajo kondoma ali pa ga “ravno takrat” nimajo s seboj. Kaj v takih primerih svetujete dekletom – naj ga nosijo v torbici? Kako ravnati, če partner zavrača uporabo kondoma?

Ko govorimo o zdravi spolnosti in o dejstvu, da se morajo mladi (in tudi manj mladi, seveda!) zaščititi, to vključuje predpostavko, da imajo zaščito pri sebi. Kondom in femidom za ženske, ki ga pri nas ni na trgu, sta edini kontracepcijski sredstvi, ki poleg preprečevanja neželene nosečnosti ščitita pred SPB, zato je smiselno, da imamo kondom vedno pri sebi – za vsak primer. V Angliji so pred nekaj leti izpeljali preventivno kampanjo, v kateri so oglaševali lične šatuljice za shranjevanje kondomov, ki naj bi jo imela v torbici vsaka moderna, osveščena ženska. Na moške se pač ni mogoče vedno zanesti. Če pa je on povrhu zavrača kondom in postavlja užitek pred partnerkino varnost, je vprašanje, ali je sploh vreden ljubezni. Razen če gre zgolj za seks – v tem primeru pa nosi del odgovornosti – predvsem pa posledice – tudi ženska.

Vir: Viva