Ob začetku šolskega ali študijskega leta, starši vedno znova ugotavljajo, kako drago je šolanje otrok. Po končanem študiju pa ti tudi težko najdejo izobrazbi primerno zaposlitev in večinoma nimajo urejenih stanovanjskih razmer, da bi lahko stopili na pot samostojnega življenja in jim ne bi bilo treba živeti pri starših. Šolanje otrok (pričakovano uvajanje dragih šolnin tudi za redne študente) in nakup stanovanja bo v prihodnje najbrž še večje finančno breme, ki pa bi ga lahko starši zagotovili svojim otrokom, če bi začeli zanje, tudi z manjšimi zneski, recimo deset tisoč tolarjev mesečno, pravočasno varčevati.
Pri tem gre tudi za dvig varčevalne kulture pri starših in kasneje pri otrocih. Izračun pa pokaže, da se že z rentnim varčevanjem deset tisoč tolarjev mesečno od rojstva otroka do njegovega dopolnjenega 18. leta pri NKBM in 3,78-odstotni letni realni obrestni meri privarčuje 4,45 milijona tolarjev. Pri NLB in varčevanju z zavarovanjem ob zajamčenem donosu je ob zavarovalni vsoti 5000 evrov za primer smrti in mesečnim vplačilom 50 evrov, po 18 letih privarčevanih 13 tisoč evrov. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju pa je ob enaki dobi varčevanja, mesečnem znesku varčevanja in zavarovalni vsoti za primer smrti, ter ob pričakovani letni donosnosti sklada 5,75 odstotka, kamor se vlagajo sredstva, na koncu privarčevanih 17.400 evrov.
Rok Kozamernik iz NLB pravi, da v primerih dolgoročnega varčevanja za študij otroka ali za nakup njegovega stanovanja ne pride v poštev zgolj bančno varčevanje, ki ob upoštevanju inflacije po večini le ohranja realno vrednost denarja, temveč tudi kakšna malo bolj tvegana naložba, kot je recimo obvezniški ali mešani vzajemni sklad.
"Seveda je oblika naložbe odvisna od vsakega posameznika, od njegovega odnosa do tveganja in tudi njegovega finančnega položaja. Odpirajo se možnosti tudi v okviru bančnega zavarovalništva, kjer se lahko posameznik odloči bodisi za večji poudarek varčevanju (bodisi v vzajemnem skladu ali v obliki garantiranega donosa) ali pa zavarovalnemu delu. Če pa nekdo ni pripravljen prevzeti tveganja, da bi lahko imel v vmesnem obdobju tudi negativne donose, je zanj primernejše rentno varčevanje," meni Kozamernik.
Za prvih pet do šest let naj se klasično varčuje v banki, je prepričan Rok Kozamernik, potem se lahko sredstva prenese v drugo obliko naložbe in se nadaljuje z rentnim varčevanjem ali z naložbo v vzajemne sklade. To je pomembno zato, ker po predlagani novi davčni zakonodaji letne obresti do 100.000 tolarjev naj ne bi bile obdavčene – torej z vlogo dobrih dveh milijonov tolarjev ali manj varčevalec ne bo zapadel pod obdavčitev, ko z bančno vlogo ne bi več ohranjal realne vrednosti naložbe, ampak dosegal celo izgubo. Naložbeno zavarovanje se zdi Kozamerniku dokaj primerno za te namene, saj se lahko da večji poudarek varčevanju ali pa zavarovanju za primer smrti starša.
"Ko bodo otroci začeli študirati, lahko začnejo črpati del privarčevanih sredstev, s tem da si sami določijo višino in pogostost razpoložljivih izplačil. Če bodo tudi sami začeli služiti, recimo s študentskim delom, lahko z varčevanjem tudi nadaljujejo. Za nakup stanovanja pa bo mesečno varčevanje v višini deset tisoč tolarjev najverjetneje premalo, razen če ne bi vlagatelj s svojo naložbo večje število let dosegal izrazito nadpovprečne donose.
Za zadostna privarčevana sredstva za nakup stanovanja bi bilo potrebno, da starši postopoma, na primer ob realni rasti svoje plače, začnejo postopno več varčevati za svojega otroka ali pa svoj dodatni zaslužek namenijo varčevanju za otrokovo stanovanje," ugotavlja Kozamernik in dodaja, da je vsaka stranka za njih primer zase in je zato treba upoštevati njeno pripravljenost za tveganje in finančni položaj posameznika.
Naložba v vzajemni sklad je za dolgoročno varčevanje za otroka morda še najbolj primerna naložba. Tina Frelih iz Finančne točke družbe KD BPD, je pojasnila, da se ob 18-letnem varčevanju z mesečnimi vplačili deset tisoč tolarjev v njihovem skladu KD Prvi izbor in ob predvideni sedemodstotni povprečni letni donosnosti lahko privarčuje 20.625 evrov. Poudarja pa, da imajo investitorji na voljo tako obvezniške, uravnotežene, denarne, delniške sklade in sklade skladov. Sama bi za tako dolgo obdobje varčevanja izbrala vstop v nekoliko bolj tvegane delniške sklade, proti koncu varčevanja pa morebiti prestop ali začetek vplačevanja v manj tveganih, obvezniških skladih – da ne bi vlagatelj tik pred začetkom izplačevanja sredstev imel večjih izgub premoženja. Izplačilo točk sklada je lahko enkratno ali mesečno, vse dokler vlagatelj ne proda vseh točk. Pri varčevanju za nakup stanovanja pa je sogovornica prepričana, da bi bilo mesečni znesek deset tisoč tolarjev treba sčasoma povečevati.
Obdobje varčevanja 18 let, mesečni pologi po 10.000 tolarjev
Skupaj pologi: 2,160.000 tolarjev
Privarčevano: 1,407.665 tolarjev
Izplačilo: 3,567.665 tolarjev
Pri informativnem izračunu je bila uporabljena letna realna obrestna mera 3,59 odstotka.
Rentno varčevanje pri NLB
Obdobje varčevanja 17 let + leto dni mirovanja, mesečni pologi po 10.000 tolarjev
Privarčevana sredstva po 18 letih: 2,920.000 SIT
Če se stranka po 18 letih odloči za mesečno črpanje sredstev v obdobju 4 let (predvidena doba študija), bi povprečna mesečna renta znašala 65.000 tolarjev.
Opomba: izračun upošteva trenutno veljavno obrestno mero in predpostavlja, da se obrestna mera v dobi varčevanja ne spreminja. Pri rentnem varčevanju morajo sredstva na varčevalnem računu odležati še eno leto po zaključku vplačevanja.
Obdobje varčevanja 18 let, mesečni znesek vplačila 50 evrov
Zavarovalna vsota za primer smrti: 5000 evrov
Privarčevana sredstva po 18 letih: 13.000 evrov
Opomba: Pri izračunu je upoštevano, da smo zavarovali moškega, starega 28 let.
NLB Naložba Vita plus (naložbeno življenjsko zavarovanje) Obdobje varčevanja 18 let, mesečni znesek varčevanja 50 evrov
Zavarovalna vsota za primer smrti: 5000 evrov
Privarčevana vsota po 18 letih: 17.400 evrov
Pri izračunu je upoštevano, da smo zavarovali moškega, starega 28 let. Sredstva pa vlagajo v "umirjen" sklad, katerega pričakovana letna donosnost je 5,75 odstotka.
Obdobje varčevanja 18 let, mesečni znesek varčevanja 50 evrov
Ob sedemodstotni povprečni letni donosnosti in dvoodstotni vstopni proviziji bi privarčevali 20.625 evrov.
Vir: Večer