Določbe glede vsebine in uporabe zakona in glede pripadnosti dohodnine, ostajajo enake.
Tudi določbe, ki opredeljujejo zavezanost za dohodnino, rezidentski status in vire dohodka, ostajajo enake.
Da bi se izognili nekaterim nejasnostim pri obdavčitvi štipendij in drugih prejemkov v zvezi z izobraževanjem, je med splošna pravila vnesena opredelitev učenca, dijaka ali študenta, ki je za namene tega zakona oseba, katere primarna dejavnost je izobraževanje po študijskem programu za pridobitev izobrazbe v skladu s predpisi.
Po novem ne bo več pomembno razmejevanje dohodkov glede na (ne)odvisnost razmerja pri doseganju priložnostnih dohodkov, ker velja tudi dohodek iz posameznega neodvisnega posla (kakor ga določa 55. člen ZDoh-1) za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Za dohodke po ZDoh-2 po novem ne veljajo niti ugodnosti, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev, kadar je takšna ugodnost pod enakimi pogoji dostopna vsem strankam.
ZDoh-1 je vse oprostitve določal v enem členu (20. člen), medtem ko ZDoh-2 oprostitve določa po posameznih sklopih (npr. odškodnine, dohodki v zvezi z izobraževanjem, pomoči in subvencije …) v členih od 20. do vključno 32.
Ohranjajo se oprostitve, ki jih je določal ZDoh-1, poleg teh pa so med oprostitve plačila dohodnine po novem vključeni tudi dohodki iz naslova:
-poleg kmetijskih in gozdarskih okoljskih plačil še plačila za Naturo 2000 in za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, plačila za dobro počutje živali in podpore neproizvodne naložbe (2. t. 26. čl.),
-kmetijske subvencije v zvezi z dolgoročnimi vlaganji, izplačane kmetom, ki se jim davčna osnova ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka ali z upoštevanjem normiranih odhodkov (3. t. 26. čl.);
-zavarovanja škode na premoženju (4. t. 26. čl.),
-denarna pomoč zaradi naravne in druge nesreče, v skladu posebnimi predpisi (5. t. 26. čl.),
-dohodek, ki po drugem odst. 69. čl. ne velja kot dohodek te dejavnosti (6. t. 26. čl.),
Opredelitev dohodka iz zaposlitve je ostala več ali manj enaka, med tovrstne dohodke še vedno sodijo dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.
Med dohodke iz delovnega razmerja po novem sodi tudi dohodek, dosežen z opravljanjem malega dela (»malo delo« je po novem institut po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, katerega predlog je trenutno še v parlamentarni obravnavi; za takšno delo ne bo potrebna sklenitev pogodbe o zaposlitvi po ZDR, plačilo je navzgor omejeno, prav tako je omejeno število ur, ki jih oseba lahko opravlja v okviru takšnega dela).
Posebna davčna obravnava dohodkov iz zaposlitve pomorščakov je razširjena: prizna se tudi, če je po pogodbi o zaposlitvi pomorščaka določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za šest mesecev. V davčno osnovo teh dohodkov pa se po novem všteva le 50 odstotkov dohodka.
Med neobdavčene bonitete se po novem vključujejo tudi plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev.
Posebej je določeno, da se kot pokojnina obdavči tudi renta iz ukrepa zgodnjega upokojevanje kmetov po predpisih o kmetijstvu.
Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po novem velja tudi dohodek, dosežen s posameznim poslom iz neodvisnega razmerja (kakor ga opredeljuje 55. člen ZDoh-1). Novo je določanje davčne osnove za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja:
V zakon je vnesena pravna podlaga, po kateri lahko zavezanci, zaposleni v tujini, uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in za stroške prevoza na delo in z dela, pod pogoji in do višine, kakor to določi vlada.
Kot dohodek iz dejavnosti ne velja več dohodek, dosežen s posameznim poslom. Ta je obdavčen v okviru dohodka iz zaposlitve. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice veljata kot dohodek iz dejavnosti samo, če ju dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja (v statusu samostojnega podjetnika posameznika) oziroma organizirane dejavnosti (v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. registrirani sobodajalec).
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti samo, kadar se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Določanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ostaja enako, se pravi: na podlagi dejanskih prihodkov ali na podlagi normiranih odhodkov.
Prag za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dvigne na približno 10 mio SIT in znaša 42.000 €. Normirani odhodki se priznajo v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov oziroma v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov pri dejavnosti domače in umetnostne obrti ter pri kmetijski, gozdarski in dopolnilni dejavnosti na kmetiji.
Glavne posebnosti pri obdavčitvi oziroma ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov ali normiranih odhodkov so:
Pri ugotavljanju davčne osnove ob prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne velja prenos nepremičnin iz podjetja zavezanca v gospodinjstvo, če so bile te nepremičnine pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005.
Nova pravila so določena tudi, če zavezanec preneha opravljati dejavnost in hkrati prenese dejavnost na drugo osebo. Na drugo fizično osebo se lahko prenese celotno podjetje ali del podjetja, če se dejavnost prenese na pravno osebo, je to davčno nevtralna obravnavo le, če se prenehanje opravljanja dejavnosti izvede v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika.
Na novo je določeno, da davčni zavezanec lahko pokriva davčno izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih. Zavezanec lahko pokriva tudi izgubo, ki jo je izkazal v davčnih obdobjih od leta 2000 do leta 2005.
Zavezanci ne morejo več uveljavljati olajšave za investiranje, lahko pa bodo uveljavljali olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, ki se jim bo priznala v višini 20 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj bo veljala in se uporabljala od dne, ko bo Evropska komisija odobrila shemo te olajšave in ko bo minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavil dan uveljavitve in začetka uporabe te olajšave. Ukinjeni sta olajšava za na novo zaposlene delavce oziroma olajšava za zaposlitev delavcev, ki so bili predtem 12 mesecev prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in olajšava za zaposlitev doktorjev znanosti. Olajšavo za zaposlovanje lahko uveljavljata le zavezanec, če zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in zavezanec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Olajšava za donacije se lahko uveljavlja tudi pri plačilih za invalidske, socialnovarstvene in zdravstvene namene. Dodatno pa lahko zavezanec uveljavlja še znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, in to za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, in za izplačila prostovoljnim društvom in organizacijam, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.
Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti bodo zavezanci lahko v davčnem obračunu upoštevali tudi splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšave bodo lahko upoštevali pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo tako upoštevanih manj kakor 5/12 teh olajšav. Določbe o uveljavljanju splošne in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane se bodo upoštevale v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2007.
Iz obdavčitve so izvzeti dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če v okviru gospodinjstva zavezanca nimajo več kakor za 200 € katastrskega dohodka ali imajo manj kakor 40 čebeljih panjev.
Kmetijske subvencije, ki niso oproščene plačila dohodnine po 26. členu tega zakona, so vključene v katastrski dohodek, ki se bo zaradi tega ustrezno povečal, in niso več samostojna davčna osnova.
Za osnovno kmetijsko dejavnost veljajo tudi pridelava vina in oljčnega olja, čebelarstvo in pridelava vrtnin na kmetijskih zemljiščih (vrt, njiva).
Davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pomenijo:
Odpravljata se možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih in drugih nesreč (62. člen ZDoh-1) in olajšava za vlaganja v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (63. člen ZDoh-1).
Z vidika razmejevanja dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice od dohodkov iz dejavnosti (to je trajnega opravljanja dejavnosti iz tega naslova) bo določen nov, preprostejši kriterij. Le doseganje navedenih dohodkov v okviru organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti bo veljalo kot dohodek, dosežen iz naslova opravljanja dejavnosti, temu pa sledi tudi davčna obravnava dohodka (ni več določbe drugega odstavka 34. člena ZDoh-1).
V poglavju, ki zadeva dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, je bistvena novost pravilo za način priznavanja dejanskih stroškov pri stroških vzdrževanja, ki se krijejo iz sredstev rezervnega sklada. Kot dejanski stroški vzdrževanja se lahko uveljavljajo dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe, ki se zavezancu priznajo v višini zneska njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega sklada, vplačanih v zvezi z nepremičnino, oddano v najem.
Z zakonom je določeno posebno pravilo, to je povprečenje, pri ugotavljanju letne davčne obveznosti zavezanca, če prejme dohodek iz oddajanja v najem v obliki nadomestila za služnost ali nadomestila (odmene) zaradi nemožnosti uporabe premoženja, ki se izplača za več let. Namen navedenega načina je ublažitev progresije, kadar zavezanec dobi tovrstni dohodek.
Opredelitev dohodka in davčne osnove od dohodka iz prenosa premoženjske pravice ostaja enaka kakor po ZDoh-1.
V poglavju o dohodku iz kapitala bo določena davčna obravnava obresti, dividend in dobička iz kapitala.
Opredelitev obresti ostaja načeloma enaka kakor po veljavnem zakonu. Kot dolžniški vrednostni papirji se bodo določili tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji, saj se dohodek, dosežen na podlagi tovrstnih papirjev, ne bo več obdavčeval kot dividenda, temveč kot obresti. Pri obrestih iz varčevalne pogodbe po NSVS se oprostitev širi na pogodbe, sklenjene za najmanj pet let. Neobdavčeni del bančnih obresti bo zmanjšan na 1000 evrov od 1. 1. 2007 dalje.
Bistveno se spreminja opredelitev dohodka, ki se po veljavnem zakonu obdavčuje kot dividenda. Kot dividenda se ne bodo več obdavčeni dohodki iz naslova naslednjih transakcij:
Črtanje nekaterih kategorij dividendam podobnih dohodkov ima za posledico, da se tovrstni dohodek ne obdavčuje več neposredno pri viru v času, ko je dosežen, temveč posredno v času, ko in če zavezanec odsvoji lastniški delež, in to po poglavju »Dobiček iz kapitala«.
Po novem se bo kot dividenda obdavčevalo prikrito izplačilo dobička, kakor je usklajeno z opredelitvijo dividend v novem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
Vsa druga nadomestila (proizvod, storitev, druga ugodnost), ki jih prejme zavezanec kot imetnik deleža v družbi in niso zajeta z opredelitvijo prikritega izplačila dobička, pa se bodo obdavčevala kot drugi dohodek po poglavju »Drugi dohodki« in ne po poglavju »Dohodki iz kapitala«.
Opredelitev kapitala ostaja nespremenjena. Razširja se določba o neobdavčljivi odsvojitvi kapitala, po kateri veljata kot neobdavčljiva odsvojitev tudi razdelitev delnic istega izdajatelja na delnice ali združitev delnic istega izdajatelja v delnice, ki bi se opravila ob nespremenjenem osnovnem kapitalu, in zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja. Morebitna denarna izplačila veljajo za delno odsvojitev.
Novost v zvezi z določanjem davčne osnove je rešitev, ki omogoča zavezancem prenos izgube, dosežene pri odsvojitvi delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov, pridobljenih pred odsvojitvijo novih delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, v naslednja davčna obdobja.
Dodatno je zaradi večje jasnosti podrobneje opredeljen način zmanjšanja pozitivne davčne osnove z izgubami (način pokrivanja izgube) glede na različna obdobja imetništva kapitala. Iz dopolnjene določbe izhaja, da se pri pokrivanju izgube upošteva načelo sorazmernosti. Dopolnjena določba o načinu zmanjšanja pozitivne davčne osnove z izgubami se bo uporabljala že pri odmeri dohodnine za leto 2006.
V okviru določb o vrednosti kapitala ob pridobitvi sta dve dopolnitvi, in to za kapital, ki je bil pridobljen na podlagi prenosa kapitala s pokojne osebe na dediča ali volilojemnika (pri dedovanju) ali na podlagi darilne pogodbe. Kot nabavna vrednost velja vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če pa davek ni bil odmerjen (zaradi oprostitve), pa primerljiva tržna cena kapitala ob pridobitvi.
Kot druga dopolnitev določb o vrednosti kapitala ob pridobitvi se uvaja določitev nabavne vrednosti kapitala pri povečanju osnovnega kapitala družbe iz sredstev družbe. V takšnih primerih za nabavno vrednost delnice ali povečanega deleža oziroma osnovnega vložka velja, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič.
Kot pomembno novost je treba omeniti ponovno odpravo možnosti valorizacije nabavne vrednosti kapitala.
Pri priznavanju stroškov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala se uvajajo normirani stroški v višini 1 procent nabavne oziroma vrednosti kapitala ob odsvojitvi. Enaka rešitev velja tudi pri priznavanju stroškov ob pridobitvi oziroma odsvojitvi tistih vrednostnih papirjev, ki jih ima zavezanec v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi.
Podrobneje je opredeljen tudi čas odsvojitve kapitala ob prenehanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja in pri zmanjšanju osnovnega kapitala. V vseh teh primerih velja kot datum odsvojitve kapitala datum sklepa organa o prenehanju oziroma sklepa organa o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Pri izstopu ali izključitvi družbenika oziroma delničarja velja kot datum odsvojitve kapitala datum vpisa učinka izstopa ali izključitve v register.
Zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja dohodkov zavezanca je dodana nova prehodna določba, ki pri odsvojitvi ureja nabavno vrednost delnice oziroma deleža, ki jo je zavezanec pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letu 2005 ali 2006 in je bilo takšno povečanje obdavčeno kot dividenda. V takšnih primerih velja za nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža nominalna vrednost delnice ali pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju.
Kot drugi dohodek se po novem obdavčeni tudi:
Oprostitve plačila dohodnine od drugih dohodkov so razširjene tudi na:
Med oprostitve ne sodijo več posamični prejemki oseb, sodelujočih v določenih dejavnostih (državni in drugi organi, društva in zveze, sindikalne, zdravstvene, ljubiteljske idr. dejavnosti), do 30.000 tolarjev oziroma do 200.000 tolarjev na letni ravni.
1. Letna davčna osnova
Pri določbah o davčni osnovi od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je edina sprememba to, da je izrecno navedeno: prispevki za socialno varnost kmetov lahko poleg katastrskega dohodka znižujejo tudi davčno osnovo od dohodkov zavezanca iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
2. Davčne olajšave
Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, velja otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, enako otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po novem pa tudi otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen (ne glede na starost). Višja olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego, se tako kakor doslej uveljavlja na podlagi odločbe centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po novem pa tudi na podlagi odločbe centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Pri tem je v prehodnih in končnih določbah določeno, da bo za otroka, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, letna olajšava staršem pripadala tudi po njegovem 18. letu in se jim prizna že pri odmeri dohodnine za leti 2005 in 2006. Določeno je posebno pravno sredstvo, ki davčnemu organu omogoča odpravo že izdane odločbe za leto 2005 in izdajo nove, v kateri bo upoštevana povečana olajšava za navedene otroke tudi za leto 2005.
3. Odmera dohodnine
Pri določanju dohodnine na letni ravni bo določena nova metoda povprečenja. To bo drugačna, poenostavljena metoda določanja povprečne stopnje dohodnine od dohodkov, ki veljajo za več let: ta metoda se bo uporabljala za dohodke iz delovnega razmerja, prejete na podlagi sodnih odločb, za druge dohodke, pridobljene v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, in za določene dohodke iz oddajanja v najem, ki se izplačajo za več let.
Enako je določena obdavčitev po povprečni stopnji tudi za dohodek zavezanca (nosilca), ki davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Dohodek iz te dejavnosti se nosilcu obdavči po povprečni stopnji glede na število oseb v kmečkem gospodinjstvu, ki so poleg nosilca obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti.
Lestvica ima, drugače kakor veljavna lestvica s petimi razredi, tri davčne razrede s stopnjami od najnižje v višini 16 odstotkov do najvišje v višini 41 odstotkov. Lestvica se bo vsako leto tudi valorizirala enako kakor standardne olajšave: s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, določenih na podlagi gibanja cen.
Določbe tega poglavja ostajajo enake.
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve
Znižana stopnja dohodnine je po novem (poleg nadomestil iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja) določena tudi za polovico pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z ZPIZ-1.
Akontacija dohodnine od dohodkov študentov (ki izpolnjujejo pogoje za študentsko olajšavo) se ne izračuna in ne plača, če posamezni dohodek ne presega 400 EUR.
Za druge dohodke, ki jih zavezanci prejemajo za redno mesečno obdobje, se akontacija dohodnine izračuna z uporabo stopenj iz lestvice in z upoštevanjem mesečnih olajšav, to pa bo zmanjšalo možnost večjih preplačil pri teh zavezancih na letni ravni (npr. upravičenci do določenih prejemkov po »vojnih« zakonih).
Odpravlja se akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ker se ti dohodki vključijo v katastrski dohodek.
Tu ni novosti. Stopnja dohodnine je 20 odstotkov in velja kot dokončni davek, razen od obresti, ki se bodo v letu 2007 obdavčevale še po stopnji 15 odstotkov (od leta 2008 dalje bo stopnja 20 odstotkov).
Po 20 letih imetništva kapitala je stopnja 0 odstotkov, to pa je po novem urejeno v 96. členu ZDoh-2 (Oprostitve) in ne več v tem poglavju.
Dodana je novost, da velja za tuji dohodek tudi dohodek, dosežen iz virov v Sloveniji, ki je obdavčen tudi v tujini, če Slovenija z državo, v kateri je obdavčen, nima sklenjene pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja (npr. če plačo detaširanemu delavcu, ki opravlja delo v državi, s katero Slovenija nima sklenjene veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, izplačuje družba v Sloveniji, je lahko obdavčena tudi v tej drugi državi, kjer se delo opravlja). S tem je tudi detaširanemu delavcu dana možnost uveljavljanja odbitka dohodnine, ki jo je plačal od tujih dohodkov.
To je popolnoma nov instrument, po katerem bodo zavezanci namenjali del svoje dohodnine (do 0,5 odstotka) za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno koristne namene veljajo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, če so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in če jim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna.
Podrobnejše postopke za izvajanje tega člena in seznam upravičenih organizacij bo določila vlada.
To je določba, s katero je dano pooblastilo ministru za finance za izdajo podrobnejših predpisov o izvajanju zakona o dohodnini. V ZDoh-1 je bil ta člen vključen v prehodne in končne določbe.
Povzemajo so nekatere prehodne določbe iz ZDoh-1 in se dodajajo nekatere nove:
Vir: DURS