Prehrana mladostnikov

Mladostna doba je čas zaključne faze odraščanja pred vstopom v svet odraslih. Za ženski spol to pomeni povečanje deleža maščobnega tkiva, za moški spol pa povečanje deleža kostnega in mišičnega tkiva. Moški del populacije zraste v mladostni dobi v povprečju za 20 cm in pridobi okrog 23 kg telesne teže, ženski del pa zraste v povprečju za 15 cm in pridobi okrog 18 kg telesne teže.

Moški del je v tej dobi v prednosti, ker porabi več energije, tako zaradi načina življenja kot zaradi metabolnih procesov.
Spremembe v mladostni dobi so za dekleta pogosto vzrok za razne diete, fantje pa se navadijo na preobilno hrano. Oboje lahko povzroči resne zdravstvene težave.
 

Zakaj več ne jedo tistega, kar se skuha?

Odgovor na to vprašanje je lahko v številnih dejstvih, ki so povezana z mladostniki in njihovim vedenjem. Glavne značilnosti mladostniških prehranjevalnih navad so:
 

• povečanje neodvisnosti – mladostniki pogosteje jedo s prijatelji kot pa s starši. Pri tem imajo več možnosti, da sami izbirajo hrano, pogosto tisto, ki je do takrat niso jedli ali pa jim je bila prepovedana. V precejšnji meri so dovzetni za novosti, zato je prav za to skupino najbolj značilno eksperimentiranje glede prehranjevanja (pogosto izberejo enega izmed alternativnih načinov prehranjevanja).
• pomen zunanjega videza – večina mladostnikov bolj skrbi za zunanji videz kot pa za zdravje organizma. Zato so (zlasti dekleta) zelo pogosto dovzetni za različne vrste diet ali jemanje raznih pripravkov za hujšanje. Zato ni nenavadno, da spada večina obolelih za anoreksijo ali bulimijo prav v ta del populacije.
• pogosto izostajanje od doma in možnost lastne izbire hrane – pokazalo se je, da mladostniki v povprečju tretjino hrane zaužijejo izven doma. Pri tem najpogosteje izbirajo hrano po lastnem okusu.

Navedene značilnosti mladostnikov so glavne ovire za pravilno prehranjevanje te starostne skupine. Glede na to, da utegnejo način življenja in navade v mladostništvu vplivati na prihodnost in da hkrati vplivajo na zdravje in razvoj mladostnikov, jih je treba vsaj poskusiti usmeriti k boljšemu in bolj zdravemu načinu življenja.
 

Potrebe mladostnikov po energiji in hranilih

Določanje količine dnevnih obrokov hrane mladostnikom je napaka, saj je vsak individualna oseba. Poudariti pa je potrebno, da so potrebe po energiji in hranilih v tem obdobju življenja največje. Težava je v tem, da je za to obdobje značilna močna želja po prostosti, ki je pogosto povezana z nezadostno in osiromašeno prehrano in izpuščanjem obrokov.

Energijske potrebe mladostnikov so zelo različne, odvisne od rasti, razvoja, velikosti in telesne aktivnosti. Tudi med spoloma so razlike glede energijskih potreb. Tako imajo mladostniki izredno velike energijske potrebe, ker rastejo hitreje kot dekleta in ker se jim povečuje mišična masa. Aktiven petnajstletnik porabi približno 4000 kcal na dan, in sicer samo za vzdrževanje obstoječe telesne mase. Rast in razvoj deklet se prične prej, pri tem pa dosežejo nižjo telesno maso in telesno višino, zato so njihove potrebe nekoliko manjše. Povprečna petnajstletnica tako potrebuje približno 2000 kcal na dan.

Potrebe po vitaminih in mineralih so prav tako povečane. Potrebe po vitaminih ustrezajo potrebam odraslih. Glede mineralov pa sta za mladostnike najpomembnejša železo in kalcij. Priporočeni dnevni vnos železa za fante znaša 12 mg, in sicer v glavnem zaradi naglega povečanja telesne mase. Za dekleta je priporočeni vnos železa znatno večji, in sicer 15 mg na dan zaradi izgub med menstruacijo. Zato je zelo pomembno zagotoviti, da bo mladostnik dobil ustrezne količine železa s hrano.

V ta namen je treba omeniti, da se železo bolje absorbira iz mesa kot pa iz živil rastlinskega izvora. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora pa pospeši vnos ustreznih količin sadja, bogatega z vitaminom C, kar je zlasti pomembno za vegetarijance.
Povečane potrebe po kalciju dosežejo pri mladostnikih svoj vrh. Povečajo se za okrog 50%. Te potrebe pojasnjujeta povečana rast in razvoj kostnega tkiva. Ker je ta mineral najbolj bogato zastopan v mleku in mlečnih izdelkih, je očitno, da bi morala biti prav ta starostna skupina njihov največji potrošnik. Vendar je veliko raziskav pokazalo, da temu ni tako. Zato bi bilo treba mladostnike poučiti o pomenu mleka in mlečnih izdelkov za njihovo zdravje. Izvrsten vir kalcija so lahko tudi druga živila, kot na primer majhne ribe (sardele, inčuni) in zelena zelenjava.
 

Ne želi jesti zdrave hrane

Mladostniki pogosto niso ljubitelji zdrave kuhinje, morda iz kljubovalnosti, morda zaradi slabe volje ali pa zato, ker jim dejansko ni všeč. Drobni prigrizki so običajno bogati z energijo (zlasti z maščobami), hkrati pa imajo malo železa ter vitaminov A, C in B.

Značilno je tudi uživanje nekaterih živil ali pijač, ki jih do tedaj niso uživali ali pa so jih uživali v manjših količinah (gazirane pijače, kava, alkohol). Gazirane pijače mladostniki pogosto pijejo ob ali med obroki, mleko pa pijejo zelo redko, zaradi česar pride do povečanega vnosa fosforja in zmanjšanega vnosa kalcija. Takšno razmerje vnosa kalcija in fosforja utegne neugodno vplivati na strukturo kostnega tkiva.

Mladostniku je potrebno pojasniti vlogo zdrave prehrane in posameznih živil, vendar brez groženj in prisile.
 

Hitra prehrana, da ali ne?

Mladostnik današnjega časa pogosto nima časa za redne obroke. Zato tudi ne preseneča, da verige s hitro prehrano tako uspešno poslujejo. V hitri hrani je običajno veliko maščob, od teh večinoma nasičenih, in soli. Za uveljavitev zdrave prehrane pri mladostniku ni potrebno, da se odpove jedem, kot so hamburgerji ali ocvrt krompirček. Pomembno pa je, kako pogosto in v kakšni količini uživa tako hrano.

Omeniti je potrebno, da uživanje hitre hrane ni vedno motnja prehranjevanja, in da med hitro prehrano lahko spadajo tudi solate in sadje. Hitra prehrana torej ni nujno slab način prehranjevanja, vendar le, če ni glavni in osnovni način prehranjevanja.
 

Kako jih usmeriti na pravo pot?

Da bi mladostnika usmerili k pravilni prehrani, je potrebno malo psihološke spretnosti. Da ne bi nasveti zveneli kot pripombe, se lahko poskusi mladostnika navaditi na zdravo prehrano s pomočjo drobnih dejanj. Vpeljite navado, na primer, da se ob koncu tedna zbere za kosilom vsa družina.

Mladostniki potrebujejo tudi vzor pri svojih starših. Starših, ki uživajo zdravo prehrano in ne izpuščajo obrokov in ki poskrbijo, da je hladilnik poln mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave.

Mladostnika lahko k pravilni prehrani usmerijo predvsem starši s svojim vzorom in rednimi pogovori, saj svojega otroka najbolje poznajo in zato najbolje vedo, kako mu lahko pomagajo.

Vir: Pliva