Wednesday, December 4, 2024

Kaj je libido?

 


Libido (želja po spolnosti) je zelo pomemben, a tudi kompleksen dejavnik, ki
vpliva na spolnost. Je rezultat psiholoških procesov, ki so nujni za to, da se želja
po določeni osebi prevede v dejansko hotenje po spolnosti, ter različnih
dogodkov in okoliščin v našem življenju. Izraža se s telesnimi in osebnostnimi
odzivi. Če je libido nizek, govorimo o omejeni želji po spolnosti oziroma
hipoaktivnemu spolnemu nagonu. To je najpogostejša spolna disfunkcija,
ki v povprečju prizadene enega od treh parov. Vedeti pa je treba, da nizek libido
ni isto kot impotenca (težave moškega pri doseganju ali ohranjanju
erekcije, do katerih lahko pride tudi, če ima moški normalen libido in se
zlahka vzburi) ali »frigidnost« (negativni termin, ki preprosto povedano pomeni,
da je ženska »hladna« in zato sama kriva za svoje pomanjkanje spolnega
nagona oziroma zanimanja).
 

Nizek libido lahko pokvari sicer dober partnerski odnos in spolnost
spremeni v nočno moro predvsem za tiste, ki se čutijo obvezane opravljati
»zakonske dolžnosti«, čeprav jim do tega ni več toliko kot nekoč, a tudi
za drugo stran, ki trpi zaradi nezmožnosti zadovoljevanja svojih spolnih
potreb.

Ubijalci libida


Spolni nagon je naraven – in vendar lahko zbledi ali, v najslabšem primeru, celo zamre. Razlogov za to je več. Najprej pa pojasnimo razlike med seksualno željo in fizičnim vzburjenjem. Želja (ali libido) se nanaša na vaše zanimanje za seks, vzburjenje pa se nanaša na telesni odziv, kot npr. navlaženost nožnice ali zmožnost erekcije. Ljudje z izrazitejšim libidom se navadno lažje vzburijo – in nasprotno.

1. Življenje


Življenje, skozi katero se prebijamo iz dneva v dan, je lahko velik ubijalec libida. Ko na prehodu iz mladosti v zrelejša leta prevzemamo odrasle vloge, močna želja po seksu, ki smo jo čutili na začetku partnerske zveze, uplahne. Med otroki, službo, prijatelji, konjički, skrbjo za dom in športno dejavnostjo nam ne ostane prav veliko časa za spolnost in še v tistih redkih prostih minutkah, ki so nam na voljo, je to navadno zadnja stvar, na katero pomislimo; veliko vznemirljivejša se nam, denimo, zdi misel na dober film, branje, spanje … Seveda ne gre za to, da ne bi hoteli biti spolno dejavni, ampak le za to, da se spolnost sčasoma (lahko) znajde na dnu lestvice prioritet. Prvi ukrep, ki ga moramo sprejeti na tej stopnji, je zavedanje, da seks je pomemben del odraslega razmerja in njegov pomemben gradnik; prav tako kot potrebujemo čas zase, si ga moramo vzeti tudi za partnerja, seveda karseda spontano, dobrovoljno in predvsem – prostovoljno.

2. Stres, zaskrbljenost, tesnoba


Če naše življenje zaznamuje stres, strah ali tesnoba, je seks seveda zadnja stvar, na katero pomislimo. Dileme v službi, selitev, odhod otrok od doma, izguba ljubljene osebe, težave v partnerskem odnosu, družinske težave in finančna bremena so veliki uničevalci libida. Kako naj se počutimo seksi, če nas vse dneve skrbi samo to, ali bomo zmogli odplačati stanovanjsko posojilo? Tudi če sta strah in tesnoba povezana s spolnostjo, je to lahko velik problem. Skrbi nas lahko marsikaj, od strahu pred boleznimi in nosečnostjo do tega, kako se bomo odrezali v postelji, vse to pa nas ovira pri sproščenem in voljnem pristopu k seksu.
Pomembno je, da naštete ubijalce strasti potisnemo na stranski tir. Poskrbimo, da bomo zdravi, da bo naša prehrana uravnotežena, da bomo imeli dovolj spanca in da bomo redno telovadili. Ne pozabimo na »možgansko telovadbo«: branje, pogovori s prijatelji, otroci in partnerjem itn. so vse pristopi, s katerimi se sproščamo. Zavedajte se, da sta telesno in duševno zdravje najboljši orodji za reševanje težav v spalnici.

3. Dolgočasje


Čeprav so cilji večine partnerjev usmerjeni v utrditev monogamnega razmerja, je lahko prav družinsko življenje velik ubijalec spolnega življenja. Povsem normalno je, da smo po dvajsetih letih skupnega življenja zdolgočaseni ali da nas partner ne vznemirja več. Do tedaj smo namreč naredili vse, kar smo imeli narediti oziroma pokazati … ter določili pravila partnerske igre in odmislili vse, česar ta pravila ne dovoljujejo. Celo pari, ki so skupaj šele nekaj mesecev, utegnejo zapasti v rutino; po prvem navalu zaljubljenosti nenadoma ugotovijo, da v misijonarskem položaju seksajo ob torkih, četrtkih in petkih – saj ne, da je z urnikom kaj narobe, toda malce spontanosti le ne škodi. Zato je pomembno, da se vrnete nazaj, pozabite na vse, kar vam je všeč in kar vam ni, ter gledate na spolnost kot na povsem novo izkušnjo. S partnerjem se pogovorite o tem, kaj mu je v postelji všeč in kaj bi rada preizkusila; morda potrebujeta le drobno popestritev. Pojdita v trgovino s spolnimi pripomočki in si kupita katero od vročih igračk. Skupaj poglejta seksi film in skušajta oponašati glavne igralce. Sprehodita se skozi ilustrirane spolne priročnike. Morda bo sprva nekaj zadrege, a če bosta odprtih glav, bosta kmalu popestrila odnos.

4. Težave v partnerskem odnosu


Kakovost partnerskega odnosa v veliki meri vpliva na spolno (ne)zadovoljstvo in željo po spolnosti. Nerešeni konflikti ali neizražena jeza v partnerskem odnosu lahko blokira seksualno željo enako kot negativni občutki do partnerja in zveze nasploh, skrivnosti ali čustveno vznemirjenje. Če gojite do partnerja negativne občutke, lahko v vaših očeh drastično upade tudi njegova privlačnost (ki se morda celo nikoli več ne vrne!). Najsi gre za kaj preprostega, kot je pomanjkljiva telesna higiena, ali bolj zapletenega, kot je nezvestoba – v vsakem primeru morate, če želite znova občutiti spolno privlačnost do partnerja, čim prej ukrepati. Pri tem je na prvem mestu sporazumevanje; pomanjkljivo sporazumevanje ima za posledico samo povečevanje težav in krepitev konfliktnosti v odnosu. Dodatno zadevo poslabša, če je enega od partnerjev sram izražati svoje spolne želje in preference; to, da partnerju ne povemo, kaj nam je všeč, je lahko pomemben vir frustracij in nezadovoljstva. V zdravem odnosu partnerja poznata želje drug drugega, se zanje iskreno zanimata in jih izražata; če se o spolnosti ne pogovarjata in če ne upoštevata teh želja, se seks lahko zdi kot obveznost, nuja ali prisila. Kadar pogovor ne pomaga več, naj se partnerja odločita za terapevta; težava imajo nemara globlje korenine, kot sta sprva menila.

5. Nosečnost


Med nosečnostjo je »prizadeto« vse telo. Hormonska neravnovesja na žensko vplivajo telesno, duševno in čustveno. Pogosta spremljevalca nosečnosti sta utrujenost in pomanjkanje železa, zato se lahko začasno spremeni tudi moč želje po seksu. Nekatere nosečnice v tem obdobju ne marajo spolnih odnosov, ker se bojijo za otroka, ker jim ni prijetno ali se počutijo neprivlačne. Po drugi strani imajo nekatere nosečnice zaradi vpliva hormonov in povečanega pretoka krvi v nožnico močnejši spolni nagon. Zanimanje za spolnost je lahko v različnih fazah nosečnosti različno.

6. Težave s samopodobo


Skoraj vsak med nami ne mara kakega dela svojega telesa: premočnih stegen, povešene zadnjice, velikega nosu, majhnih prsi, poraščenega hrbta itn. Dejstvo je seveda preprosto in kruto: v spolnosti lahko uživamo le, če imamo dobro samopodobo oziroma smo si, povedano poenostavljeno, všeč. Nihče med nami sicer ni v celoti zadovoljen s svojim videzom, vendar se večina nauči živeti z njim. Če vam to ne uspeva, morate ukrepati. Vsakič ko se zalotite, da imate negativne misli o svojem telesu, jih skušajte nevtralizirati s pozitivnimi mislimi o sebi. Če ste obsedeni z velikim trebuhom, si priznajte, da imate res čudovite oči ali izredno mehko kožo. Ko se boste enkrat počutili vsaj malo seksi – ne glede na to, kakšnega je vaš videz – se bo vaš spolni nagon okrepil. Seveda to ne velja v primeru, če imate izrazito čezmerno telesno težo; v tem primeru se morate najprej odločiti za dieto in poiskati strokovno pomoč. Pomembno je, da premagate negativno samopodobo, šele potem boste lahko imeli zadovoljivo spolno življenje.
Na tem mestu velja omeniti tako imenovano spolno identiteto: ta je pri številnih ženskah zakoreninjena v njihovem občutku za privlačnost za moške, ki običajno temelji na privlačni zunanjosti (lepem telesu). Ko se telo v srednjih letih začne spreminjati, se počutijo neprivlačne in posledično izgubijo zanimanje za spolnost. Biologi ugotavljajo, da so ljudje pravzaprav edina vrsta, pri kateri se ženske spolno vzburijo z lastnimi feromoni – »počutiti se seksi« je torej nujen predpogoj za spolno željo. Nekatere ženske so vzgajali v prepričanju, da je neprimerno imeti spolne želje in potrebe, da je to nekaj, česar se je treba sramovati. Ženske, ki nikoli niso bile samozavestne glede svoje seksualnosti, v srednjih letih raje žrtvujejo svoje spolno življenje, kot da bi postale samozavestnejše pri izražanju svojih potreb in pričakovanj v postelji.

7. Staranje


Staranje je »krivo« za številne neprijetne telesne spremembe: izgubo kostne mase, nagnjenost k boleznim, bolečine v sklepih, sive lase, zmanjšan ték, inkontinenco, motnje spanja, gube … ter zmanjšano željo po spolnosti. Menopavza in zmanjšana proizvodnja estrogena (ta povzroči suhost nožnice in tanjšanje nožničnih sten, zaradi česar je spolni odnos lahko boleč) sta glavna razloga za padec libida v starosti, k temu pa pripomorejo tudi strah, depresija in tesnoba zaradi staranja. Že dejstvo, da ženska nima več rednih ovulacij ali jih sploh nima več, lahko zmanjša njen libido. Študije kažejo, da lahko zdravljenja, h katerim se ženske zatekajo, da bi nadzirale simptome krize srednjih let, zmanjšajo željo po seksu, saj telo oropajo potrebnih hormonov. Na majhno seksualno željo vplivajo tudi težave s ščitnico, slabokrvnost ali depresija, a tudi spremenjene prioritete (žensk in moških!). To je namreč izredno intenzivno življenjsko obdobje (skrb za gospodinjstvo, skrb za starajoče starše, odhod otrok od doma in s tem povezane skrbi, povečan obseg dela v službi, skrb glede upokojitve itn.), v katerem spolnost nenadoma ni več na vrhu lestvice partnerskih prioritet.
Ženske, ki se srečujejo z menopavzo, se morajo predvsem zavedati sprememb, ki se dogajajo z njihovim telesom, ter te spremembe sprejeti oziroma za njihovo blaženje obiskati zdravnika ter se posvetovati o primernih oblikah hormonske terapije.

8. Pretekle spolne zlorabe


Žrtve spolnih zlorab imajo pogosto težave s telesno intimnostjo, ker ves svoj čas namenjajo zdravljenju telesa in duha, le malo pozornosti pa namenjajo svoji seksualnosti. Pomembno je, da si žrtev spolne zlorabe vzame toliko časa, kolikor ga potrebuje, in da ne dovoli, da bi jo kdorkoli silil v intimnosti, dokler na to ni pripravljena.

9. Zdravila (preventivna in kurativna)


V povezavi z nizkim libidom pogosto omenjajo kontracepcijske tabletke. K njemu »pripomorejo« tudi pomirjevala, antidepresivi, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka in nekatera druga zdravila. Vaš spolni nagon lahko trpi tudi, če imate bolezen, ki ni povezana z vašim libidom. Posvetujte se z zdravnikom, ki vam lahko ponudi drugo zdravilo – seveda pa zdravljenja ne smete prekiniti sami.

10. Bolezni ter psihološke in zdravstvene motnje in težave


K znižanemu libidu prispevajo tudi motnje in bolezni, kot so erektilna disfunkcija, hormonsko neravnovesje, motnje presnove, motnje hranjenja, stres, tesnoba, poporodna depresija in depresija nasploh, inkontinenca, prometne nesreče itn. Nanj pomembno vplivajo tudi hude bolezni, kot so rak (živeti z rakom je telesno in duševno izredno naporno), artritis (ta povzroča bolečine in zatekanje sklepov, omejuje gibljivost in spolnost spremeni v bolečo izkušnjo), diabetes, bolezni ledvic (povzročijo lahko hormonska neravnovesja in poškodbe živcev, kar posledično vpliva na željo po spolnosti), poškodbe hrbtenice itn. Na libido slabo vplivajo tudi čezmerna telesna teža, anoreksija, alkoholizem in odvisnost od drog.

11. Fizični vzroki


Ti so redkejši, a tudi vplivajo na libido. Značilen tovrsten razlog je, denimo, boleč spolni odnos, a tudi poporodne težave ipd.

12. Napačna prehrana


Priznajte – nikdar ne bi rekli, da obstaja povezava med libidom in prehrano. Napačna prehrana namreč vpliva na hormonsko neravnovesje, enako velja za diete. Zlasti problematične so diete z malo maščobami: telo namreč za tvorbo hormonov, ki jih ženske potrebujejo za normalno spolno odzivnost, potrebuje lipide.

Kako vemo, da je naš libido nizek?


Znaki so preprosti in zelo očitni. Manj pogosto ali sploh ne razmišljamo o spolnosti in ne fantaziramo več tako pogosto kot nekoč. Misel na spolnost nas ne vznemirja, ne predstavljamo si žgečkljivih situacij, ki bi nam pognale kri po žilah. Nismo več pobudniki spolnosti in nasploh je želja po njej majhna. Pomembnejše nam je vse drugo: služba, gospodinjska opravila, konjički, branje, gledanje televizije in druge dejavnosti, s katerimi se zamotimo bodisi prostovoljno bodisi samo zato, da se izognemo spolnosti – ker je preprosto ne potrebujemo. Želja po seksu je odsotna tudi po daljši (večtedenski ali celo večmesečni »abstinenci«), prav tako ne čutimo več potrebe po samozadovoljevanju.
 

Kaj je normalno?


Padec libida ima lahko negativne posledice za partnersko zvezo. Dodatno na to vpliva dejstvo, da živimo v »hiperseksualizirani« družbi, v kateri nas mediji nenehno prepričujejo, da se ženske spolno vznemirijo že s tem, ko odprejo stekleničko novega šampona, in da je pravi moški samo tisti, ki ima kot maratonski ljubimec vedno pripravljeno »orodje«.

Še preden se odločite za posvet pri strokovnjaku, razmislite o naslednjem. Če ste zaradi nizke želje po spolnosti frustrirani, je pomembno, da imate razumevajočega partnerja, ki vas podpira in vam pomaga rešiti težavo, ter da ste prizanesljivi do sebe. Telo ni enako telesu in »normalen« spolni nagon ne obstaja. Vaš osebni občutek za to, kaj je »normalno«, opredeljujejo vaši občutki do spolnosti nasploh in to, ali ste zadovoljni s tem, kako jo izražate. Če spadate med srečneže, ki so povsem zadovoljni s svojo seksualnostjo, si čestitajte; če ste kot množica drugih, ki menijo, da potrebujejo malce spodbude, se za to potrudite. Vendar ne upajte na čudež, saj ni rečeno, da bodo ukrepi, ki pomagajo drugim, pomagali tudi vam. Predvsem pa bodite potrpežljivi. Za začasno rešitev in prijetno spodbudo si privoščite seksi igračko ali dve in nato … nato pojejte košček čokolade. Saj ste menda že slišali za to, da je čokolada afrodiziak?
 

Padec libida pri moških


Hormon, ki vpliva na željo moških po spolnosti, je testosteron. Izredno nizke ravni testosterona so lahko neposreden razlog nezanimanja za seks. Omeniti velja, da je nizek libido pri moških veliko manj pogost od impotence, s katero ga ne gre zamenjati: večina moških s pomanjkanjem libida lahko doseže erekcijo, vendar nima želje po seksu (ali pa se je ta zelo zmanjšala).
 

Padec libida pri ženskah


Ta je veliko pogostejši kot pri moških. Padec libida pri ženskah ni povezan z nezmožnostjo doseganja orgazma; ženske z nizkim libidom dejansko nimajo prave potrebe (želje) po spolnosti, niti jih misel nanjo ne vzburi. Ženske z nizkim libidom imajo manj seksualnih fantazij, seks se jim ne zdi zanimiv in redko masturbirajo. Na ženski libido bolj kot pri moških vpliva skupek konfliktov v odnosu, čustvenih težav in napetosti, minulih travm, hormonskih neravnovesij in telesnih odzivov.
 

 


Vir: Viva

Kategorija:   Zanimivosti
Naslednji prispevek

Ljubezen-pogled logoterapevta

13 junija, 2012 0