Visok očesni tlak mehanično deluje na živčna vlakna in jih neposredno poškoduje ter tako nepopravljivo okvari vidni živec. Prav tako pa zaradi zmanjšanega krvnega obtoka v očesu povzroči slabo prekrvitev živčnih vlaken in celic, ki zato propadajo. Posledica vsega tega je slabšanje vida. Očesni tlak je pomemben za enakomerno obliko zrkla, ki sestoji iz želatinaste snovi, imenovane steklovina. Prostor med lečo, šarenico in roženico je obdan s tekočino prekatno vodo, ki ima prehranjevalno vlogo. Izloča jo povrhnjica ciliarne mišice. Nastajanje in odtekanje prekatne vode mora biti uravnoteženo, sicer pride do motenj v očesnem tlaku. Ta ne sme presegati 20 do 22 mmHg.
Vzrok glavkoma še ni dokončno pojasnjen. Čeprav ga imenujemo tudi zelena mrena, v očesu ni sledu nikakršne mrene. Očesni tlak se zviša, če je:
Dejavniki tveganja pa so, denimo, tudi starost (nad 40 let), kratkovidnost in obolenje žil. Svetuje se preventivno merjenje očesnega tlaka po 40. letu starosti.
Glavkom odprtega zakotja
Prekatna voda pri tej obliki glavkoma prepočasi odteka. Je najbolj razširjena oblika. Simptomi se pokažejo šele takrat, ko je že prišlo do poškodb, ki se jih ne da več popraviti. Pojavijo se rahel glavobol, prizadet vid, težave pri prilagajanju na temo, “tunelski vid” (zoženje vidnega polja)
Glavkom zaprtega zakotja
Prostor med roženico in šarenico (prekatna voda se tukaj izloča iz očesa) je ožji kot normalno. S starostjo očesna leča raste, zato je ta oblika pogostejša v starosti. Pojavljajo se nenadni napadi povečanega tlaka, navadno v enem očesu. Predhodno se pojavijo simptomi poslabšanja vida, bolečine v očesu in glavi, motnje v zaznavi svetlobe in trajajo nekaj ur. Nato se pojavi napad, ki povzroči nenadno izgubo vida, močne bolečine v očesu, slabost, bruhanje, solzenje in rdečina očesa, zatečena veka in neodzivnost zenice na močno svetlobo. Vse kar razširi zenico (slaba svetloba, kapljice za oči za razširitev zenice), lahko prepreči odtekanje prekatne vode.
Sekundarni glavkom
Je posledica okužbe, vnetja, tumorja ali druge očesne okvare, ki prepreči odtekanje prekatne vode. Tlak v očesu lahko povečajo tudi nekatera zdravila (kortikosteroidi).
Diagnoza
Oftalmolog na podlagi očesnega pregleda ugotovi vrsto glavkoma. Anamneza je osnova, ki zdravniku ponudi osnovne informacije o težavah, boleznih in zdravilih, ki jih bolnik prejema. Sledijo pregled vida (določitev dioptrije), tonometrija (merjenje očesnega tlaka), oftalmoskopija (pregled notranjosti očesa), gonioskopija (pregled odvodnih kanalov) in preiskava vidnega polja (izpadi v vidnem polju).
Glavkom je bolezen, ki je zaenkrat še nepopravljiva! Pa vendar jo lahko s skrbnim dajanjem zdravil in z različnimi operativnimi posegi uspešno nadzorujemo. Vedeti pa moramo, da glavkom trajno vzame vid, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje še vedno najpomembnejše.
vir: Pomurske lekarne