Kontroverzna tema o namerni prekinitvi nosečnosti je še vedno tabu, ki močno razdvaja. Večina ver se je po svojem prepričanju postavila v bran svojim stališčem, ki ženskam splav prepovedujejo. Živimo v časih, ko so na voljo številna kontracepcijska sredstva in metode za preprečevanje nezaželenih nosečnosti, zato je še toliko manj sprejemljivo, da se je na tej lestvici arteficialni abortus povzpel tako visoko. Večkrat sem v podobnih temah že zapisal, da tudi sam ne zagovarjam splava kot načina kontracepcije, vendar pa lahko v posameznih primerih obstajajo objektivni razlogi, ki splav nekako opravičijo (ogroženo zdravje nosečnice in ploda, kromosomske nepravilnosti, posilstvo, socialno-ekonomski status, mladoletnost,…).
Za večino umetnih prekinitev nosečnosti pa ne gre kriviti zdravstvenih razlogov. Približno polovica vseh splavov se zgodi zaradi neuporabe kontracepcijskih sredstev. Nekaj splavov gre pripisati neupoštevanju priporočil pri uporabi kontracepcijskih metod, pri nekaterih, zelo malo jih je, pa kontracepcija enostavno zataji.
Če menite, da ste noseči in nosečnosti ne želite zaključiti s porodom, takoj poiščite strokovno pomoč osebnega zdravnika ali ginekologa. Ne odlašajte, skupaj bosta najlažje izbrala najboljšo možnost. Splav v zgodnejši fazi nosečnosti je manj travmatičen in po samem postopku povzroča manj zdravstvenih zapletov. Zdravnik vas bo seznanil z določenimi dejstvi in tveganji povezanimi z različnimi metodami namerne prekinitve nosečnosti.
Uporabo nekirurške abortivne tablete znane kot Mifeprex (mifepriston, mifepristone, mifegyne ali RU-486) so potrdili FDA (Food and Drogs Administration), EMA (European Medicines Agency) in JAZPM (Javna agencija republike Slovenija za zdravila in medicinske pripomočke). Mifepriston se lahko uporabi do sedmega tedna nosečnosti ali znotraj 49-tih dni zadnje menstruacije. Terapija zajema tri tabletke, prvo (mifepriston) pojeste v bolnišnici ali ambulanti, ostali dve (misoprostol) dva dni kasneje. Že nekaj ur po zaužitju se pojavi vaginalna krvavitev, ki traja približno teden, pri nekaterih pacientkah tudi mesec dni. Zdravnik bo določil ali boste podvržene dodatni medicinski oskrbi.
Mifepriston je sintetična steroidna spojina, ki deluje kot antagonist receptorjev progesterona. Spojina moti normalno biološko funkcijo posteljice, ki posledično izstrada plod. Iztiskanje ploda in kontrakcijo maternice vzpodbudita tableti misoprostola, splav po tej metodi pa poteka nekaj dni. Močne vaginalne krvavitve trajajo približno devet dni, številne ženske pa lahko krvavijo tudi štiri tedne. Glede na gestacijsko starost ploda pa se v izločeni krvi lahko pojavijo strdki ali celo biološko tkivo.
Kot prvi stranski učinki se bodo sigurno pojavile slabosti, driska in trebušni, menstrualnim podobni krči. Pri okoli 2% je potrebna naknadna kirurška kiretaža. Večin žensk po splavu preveva občutek krivde, ki pa s časoma zbledi.
Svoje razloge za splav boste morale najprej pojasniti pri psihologu ali psihiatru. Če se za splav kljub temu odločite, se kasneje pri svojem zdravniku posvetujte o številnih individualnih oblikah kontracepcije, ki so na voljo.
Mifepriston ni vitaminska tabletka, ampak dokaj močan toksin, ki povzroča številne negativne stranske učinke. Med najpogostejše štejemo:
Uporaba mifeprostona lahko izzove hude alergijske reakcije. Pri hujših je potrebno poiskati zdravniško pomoč:
Hematologija: pri 2% se pojavita anemija in nižja vsebnost hemoglobina
Genitourinarni trakt: pri 83% pacientk se pojavijo maternični krči, maternične krvavitve pri 9%, vaginitis pri 3%, izcedek pri 2%, bolečine v mali žlički pri 2% pacientk. Dodatne raziskave so potrdile večjo verjetnost nastanka hematomov in medeničnih okužb. Pri pacientkah s Cushingovim sindromom, za katerega je značilna kronična debelost zgornjega dela trupa in obraza (t.i. sindrom polne lune) tudi hipertrofija endometrija.
Gastrointestinalni trakt: bolečine v trebuhu pri 96%, slabost pri 43% – 61%, bruhanje pri 2 – 31%, driska pri 18 – 26% in dispesija pri 3% pacientk. Dodatni neželeni učinki pri pacientkah s Cushingovim sindromom, pomanjkanje apetita in zaprtje.
Živčni sistem: glavobol 2 – 31%, omotičnost 1 – 12%, utrujenost 10%, nespečnost 3% omedlevica 2% pacientk. Pri pacientkah s Cushingovim sindromom še zaspanost.
Lokomotorni sistem: bolečine v hrbtu 9%, bolečine v nogah 2%. Pri bolnicah s Cushingovim sindromom še artralgija, bolečine v mišicah in bolečine v okončinah.
Imunski sistem: hipertermija 4%, virusne okužbe 4% pacientk
Psihološki: tesnoba 2% pacientk
Kardiovaskularni sistem: sinkopa – nenadna kratkotrajna omedlevica, ko posledica možganske ishemije. Kasnejše raziskave so vključile še tahikardijo in nizek krvni tlak.
Respiratorni sistem: sinusitis 2%, pri pacientkah s Cushingovim sindromom še nazofaringitis in dispneja.
Alergijske reakcije: težave z dihanjem, izpuščaji, koprivnica, srbenje.
http://youtu.be/fyFrGbAvfHc