Alergija na hrano – Bo otroka spremljala vse življenje?

V razvitih zahodnih deželah je pogostost alergije na hrano pri otrocih do 8 odstotna, med odraslimi pa ne več kot od 1–2 odstotna. Alergija na hrano je pogostejša v družinah, že obremenjenih z alergijskimi boleznimi. Alergija lahko prizadene različne organe posamezno, ali več organov hkrati.
 

Najpogosteje prizadene:

kožo: koprivnica, atopijski dermatitis in lokalne otekline,
dihala: astma, težko dihanje,
prebavila: krči, slabost, bruhanje, driska,
ustno votlino: pekoč ali srbeč občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba in žrela.

Najtežja oblika alergije, ki je lahko celo življenjsko nevarna, pa je anafilaktični šok.
 

Katere vrste hrane so povzročitelji alergijskih reakcij?

Pri otrocih so najpogostejši alergeni jajca, mleko, soja, arašidi in moka. Pogostost alergije na beljakovine kravjega mleka je največja v prvem letu, vendar pri približno 85 odstotkih teh otrok preobčutljivost izzveni do tretjega rojstnega dne. Na splošno velja, da alergija na kravje mleko in jajca mine v enem do treh letih. V otroškem obdobju se pogosto razvijejo tudi alergije na citruse, ribe, svinjsko meso in zelenjavo.
 

Nevarni dodatki v živilih

Razni dodatki, konzervansi in barvila v hrani tudi lahko sprožijo tipične alergijske simptome, kot so bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, driska, urtikarija,… Reakcije na dodatke se pojavljajo pri 1 odstotku dojenčkov. Glede na to, da tovrstne alergije težko dokažemo, pa so verjetno še pogostejše. Največ barvil zaužijejo otroci z brezalkoholnimi pijačami, bonboni, žvečilnimi gumiji in drugimi slaščicami. Sredstva za konzerviranje so v vseh ribjih in številnih mesnih konzervah, v gotovih jedeh, gotovih solatah, omakah, majonezah in še mnogih drugih jedeh.

Prim. Vesna Glavnik, dr. med. je vodja službe za alergologijo in revmatske bolezni na alergološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Kljub natrpanemu delavniku je z veseljem odgovorila na nekaj naših vprašanj.

Kdaj je ob sumu, da je otrok alergičen na določeno živilo, potreben obisk pri zdravniku?
Če se pri otroku pojavijo znaki alergije, kot so koprivnica, atopijski dermatitis, polivanje, bruhanje, prebavne motnje ali celo znaki sistemske alergijske reakcije, je potreben obisk pri zdravniku. Pri majhnih otrocih ni vsak izpuščaj na koži posledica alergije. Pogosto že starši sami ugotovijo, katera hrana otroku škodi, še zlasti, če gre za klasično alergijsko reakcijo, sproženo s protitelesi IgE. Te takojšne reakcije nastopijo nekaj minut do nekaj ur po zaužitju hrane in se pojavijo po vsakem stiku s to hrano. Zdavnik z alergološkimi testi potrdi, kateri alergen povzroča alergijo pri bolniku in da navodila, kako se lahko alergenu izognemo. Pri alergiji na mleko svetuje zdravnik dieto brez mleka. Mleko se kot skriti alergen lahko nahaja v številnih mlečnih izdelkih, sladicah, kruhu, paštetah, salamah in podobnem. Če je otrok dojen, je na dieti doječa mama. Če ni dojen, dobi otrok nadomestek mleka visoke hidrolizate. Otrok potrebuje tudi zdravila, ki lajšajo alergijsko reakcijo.
 

Kako postavite diagnozo alergije na hrano?

Pri postavljanju diagnoze se opiramo na podatke, ki jih povedo starši. V nekaterih družinah obstaja izrazita nagnjenost k razvoju alergij. Pomemben je natančen opis, kako je reakcija potekala. Pomembni so podatki o vsej hrani, ki jo je otrok zaužil v zadnjem dnevu. V alergološki ambulanti otroka alergološko testiramo. Najprej naredimo alergološke kožne vbodne teste. Na razkuženo podlaket nanesemo alergene v kapljicah, ki jih z majhno lanceto prebodemo. Na mestu pozitivne reakcije se pojavi 10–20 minut pozneje drobna urtika. Specifična protitelesa IgE določamo v serumu. Za dokončno potrditev ali izključitev preobčutljivosti pa izvajamo provokacijske teste. Pri teh postopno uvajamo živilo, za katerega sumimo, da bi lahko povzročilo alergijsko reakcijo.
 

Kako preprečujemo razvoj alergije na hrano?

Dojenje je najpomembnejši preventivni ukrep. Dojenčki naj bi bili dojeni vsaj 4 mesece. Tisti iz ogroženih družin pa vsaj 6 mesecev. Nato pričnemo v prehrano postopoma uvajati manj alergogena živila. Če zdravnik kljub temu potrdi alergijo, mora biti otrok na strogi dieti. Le tako je možno, da bo svojo alergijo prerasel. Če se ne drži diete, je stalno prisotno alergijsko vnetje in otrok postaja preobčutljiv na vedno nove in nove alergene. Tako lahko alergija spremlja človeka celo življenje.

Vir: ABC Zdravja