- Monday, November 25, 2024
- kontracepcija
- menstruacija
- menopavza
- spolne bolezni
- ginekologija
- e-revije
- Neplodnost
- Nosečnost
- O nosečnosti
- Nosečnost po tednih
- Ovulacija
- Nosečniški znaki
- Prvo trimesečje
- Drugo trimesečje
- Tretje trimesečje
- Zdravje ploda in zarodka
- Težave v nosečnosti
- Nosečnica in zdravje
- Aktivna nosečnica
- Večplodna nosečnost
- Prehranjevalni načrt v nosečnosti
- Porod
- Porodne zgodbe
- Porodnišnice
- Nosečnost novice in raziskave
- Dojenček
- Otrok
- Mama
- Zdravje
- Spolnost
- Ostalo
By Kemija in biologija
Pa za začetek ponovimo nekaj osnovnošolske kemije in biologije. S pH enoto merimo koncentracijo hidroksidnih ionov v raztopini, s tem pa posledično izmerimo njeno kislost ali alkalnost (lestvica od 0 – 14). Kratica pomeni potenco (p) in kemijsko oznako za vodik (H). pH 0 pomeni popolnoma kislo področje, 14 popolnoma alkalno in pH 7 nevtralno področje. Naša kri je blago alkalna, njena pH vrednost znaša od 7,35 do 7,45. Želodec npr. pa je izjemno kisel, njegova pH vrednost znaša od 2 do 3,5 in prav ta kislost mu daje sposobnost razgradnje hrane. Kot sem zapisal že v uvodniku, se glede na vrsto zaužite hrane, spreminja zgolj pH vrednost urina, s tem pa presnova preprečuje oz. uravnava pH vrednost krvi.
Zagovorniki trdijo, da je alkalna dieta sposobna spremeniti pH vrednost v krvi, vendar z uživanjem prav nobene, še tako moderne diete, ne moremo vplivati na njeno pH vrednost. Živila, ki so umeščena na jedilnike alkalnih diet so v resnici t.i. zdrava živila: veliko sadja, zelenjave in vode, izogibanje sladkim jedem, alkoholu in procesirani hrani.
Kaj je alkalna dieta?
Alkalna dieta (se pa mnoge med seboj razlikujejo) temelji na ideji, da lahko z vnosom živil spremenimo pH vrednost našega organizma. Med presnovo hrane se v počasnem in nadzorovanem procesu sprošča energija (kalorije). Med procesom pa ostane tudi nepresnovljen del hrane, ki ji pravimo pepel. Ta ostanek pa je lahko kisel, nevtralen ali alkalen. Zagovorniki diete trdijo, da ta ostanek neposredno vpliva na kislost vašega telesa. Enostavno, hrana ki med presnovo pušča kisel pepel, zakisa telo, alkalen pepel telo alkalizira. Kislost je bolezen, alkalnost zdravilo, takšna je propaganda.
Sestavine živil ki povzročajo kislost so proteini, fosfati in žveplo, alkane komponente vključujejo kalcij, kalij in magnezij.
‘kisla’ živila – meso (tudi perutnina), ribe, mlečni izdelki, jajce, žita in alkohol
‘nevtralna’ živila – naravne maščobe, škrob in sladkor
‘alkalna’ živila – sadje, zelenjava, stročnice in oreščki
Miti in resnica
Mit: Po mnenju zagovornikov alkalne diete lahko živila neposredno vplivajo na pH vrednost našega organizma.
Resnica: Spreminja se zgolj pH vrednost urina. Za naše zdravje je ključnega pomena da pH vrednost krvi ostaja konstantna. Vsako odstopanje od omenjene vrednosti lahko ovira ali ustavi celične procese. Če se stanje ne zdravi je lahko usodno. Prav iz tega razloga ima človeški organizem učinkovite mehanizme, ki nadzirajo in uravnavajo pH ravnovesje v telesu. Mehanizme imenujemo kislinsko-bazična homeostaza. Na našo srečo, so ti mehanizmi na neposredne zunanje vplive praktično imuni, v nasprotnem bi bili v hudih težavah. Dejstvo je, da s prehrano ne moremo spremeniti pH vrednosti krvi! Pika!
S prehrano pa lahko dejansko vplivamo na pH vrednost urina, čeprav je učinek nekoliko nezanesljiv. Prav iz meritev pH vrednosti urina z lakmusovim papirjem se je v laični javnosti ustvaril mit o zakisanosti telesa, ki se je rešimo z alkalno dieto. Urin je dejansko eden izmed glavnih načinov s katerim naše telo uravnava pH vrednost krvi. Mimogrede: naše telo je sestavljeno iz približno 200 različnih tipov celic, kar 20 od teh celičniih tkiv tvori ledvica. pH vrednost urina je dejansko zelo slab in precej nenatančen pokazatelj pH vrednosti celotnega telesa.
Zdravje: osteoporoza
Osteoporoza je pogosta progresivna skeletna bolezen, pri kateri trdnost kosti ni primerna starosti bolnika in se pogosteje pojavi pri ženskah v menopavzi. Je rezultat porušenega ravnovesja med izgradnjo in razgradnjo kosti, nastopi pa zaradi pomanjkanja hormonov, staranja, vpliva zdravil ali drugih vzrokov.
Teorija zagovornikov alkalne diete trdi, da osteoporozo povzročajo kisline, ki razgrajujejo kalcij v osteoklastu. Očitna težava s to teorijo je, da popolnoma ignorira delovanje ledvic. Ena izmed poglavitnih nalog ledvic je tudi uravnavanje pH vrednosti telesa. Ledvice proizvajajo bikarbonatne ione, ki nevtralizirajo kisline v krvi. Proces telesu omogoča odlično regulacijo pH v krvi. V nadzor je vključen tudi naš respiratorni sistem. Bikarbonatni ioni se vežejo na molekule kislin v krvi, tvori se ogljikov dioksid, ki ga izdihnemo in voda, ki jo izločimo z malo potrebo. Kosti v ta proces sploh niso vključene!
Druga težava je ignoranca glavnih povzročiteljev osteoporoze: nižja proizvodnja kolagena in izguba le tega iz kosti, posledično se zniža vsebnost kalcija, omejeno izločanje ženskih spolnih hormonov (estrogen, progesteron)… Ironično je, da je izguba kolagena močno povezana z nizko vsebnostjo ortosilicijeve kisline in askorbinske kisline (vitamin C) v prehrani. Raziskave so potrdile, da so kisline (večina antioksidantov je kislih kot vrisk) tesno povezane z gostoto in boljšim zdravjem kosti. Prav tako v nasprotju s teorijo zagovornikov alkalnih diet so raziskave potrdile, da je beljakovinsko bogata prehrana tesno povezana z boljšo kostno maso, prav tako kisline nimajo negativnega vpliva na vsebnost kalcija v telesu. Kostno zdravje in preprečevanje izgube kalcija izboljšamo z aktiviranjem IGF-1 hormonov, ki spodbujajo obnovo mišic in kosti.
Zakisanost in rak
Vsak ‘zdravnik’ s trimesečnim ‘alfa, beta, gama-zdravje’ tečajem, ki postane vse od strokovnjaka za živila in zdravo prehrano do farmakologa, hematologa, histologa endokrinologa, internista, onkologa…, najprej postavi diagnozo: „Vi imate zakisano telo, zakisanost vodi v rak.“
Kljub nedvoumnim dokazom številnih raziskav (najbolj celovit pogled si oglejte tukaj) da se maligne celice ne razvijajo zgolj v kislem okolju, še vedno mnogi trdijo, da je to hudo, velikokrat usodno bolezen, moč pozdraviti z alkalno dieto.
Trditev zavaja in ne drži iz več razlogov:
najpomembnejši razlog: že smo zapisali, da nobena prehrana ne vpliva na pH krvi
predpostavljamo: tudi če potencialno uspemo spremeniti pH krvi, se maligno tkivo ne razvija zgolj v kislem okolju.
Raziskave so že potrdile, da se rak lahko razvija v normalnem tkivu, torej tudi v tkivu, ki ima pH 7,4. Številni poskusi, da se rak razvija tudi v alkalnem okolju, so tezo potrdili.
Tumor ne raste v kislem okolju, ampak kislo okolje ustvarja
Zdrava dieta
Za razliko od mnogih drugih čudežnih diet alkalna dieta ponuja zdrav način prehranjevanja. Spodbuja prehranjevanje s sadjem, zelenjavo, ter hkrati omejuje uživanje procesirane prehrane, vendar mehanizmi v ozadju ne podpirajo evolucijskih dokazov o fiziologiji ljudi, ali kakšni drugi zanesljivi raziskavi.
Večina antioksidantov je kislih
Kisline so dejansko najpomembnejši gradniki življenja, tudi aminokisline, maščobne kisline, ribonukleinska kislina (RNK), deoksiribonukleinska kislina (DNK), antioksidanti… Sadje in zelenjava vsebujeta številne pomembne antioksidante, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo drugih molekul. Večina teh antioksidantov pa je kislih, omenimo samo nekaj največjih:
askorbinska kislina ali vitamin C
tokoferol ali vitamin E
niacin (nikotinska kislina) ali vitamin B3
Folna kislina ali vitamin B9
pantonenska kislina ali vitamin B5
likopen
retinol ali vitamin A
hidroksicinamične kisline
hidroksibenzojske kisline…
Dokaz kako v presnovnih procesih odlično deluje kislo-alkalna homeostaza pa je pH vrednost v alkalne diete pogosto vključenih živil. Vrednost sem leto dni meril s profesionalnim živilskim pH metrom Testo 205, umerjenim s pH pufrom 7. Vrednosti nihajo glede na zrelost, poreklo in sorto posameznega živila:
ananas: 3,2 – 4
avokado: 6,3 – 6,4
banana: 4,5 – 5,2
beluši: 4,8 – 6,7
blitva: 5,5 – 6,8
borovnica: 3,2 – 3,3
brokoli: 6,3 – 6,5
breskev: 3,3 – 4
bučke: 4,9 – 5,5
češnja: 3 – 4,5
fige: 5
fižol: 5 – 6
grah: 5,7 – 6,5
grozdje: 5,5 – 6
grenivka: 2,8 – 3,8
gobe: 6 – 6,7
ingver: 5,5 – 6
jagode: 3 – 3,9
jabolko: 3,3 – 3,9
krompir: 5,4 – 5,9
kis: 2,4 – 3,4
korenje: 5 – 6
krompirjeva juha: 6
kokos: 6 – 7,8
limona: 2 – 2,6
maline: 4,9 – 5,5
med: 3,7 – 4,2
melona: 6
mleko (goveje): 6,4 – 6,8
nektarina: 3,9 – 4,2
paprika: 5,2 – 5,9
paradižnik: 4,3 – 4,9
peteršilj: 5,7 – 6
pomaranča: 3,6 – 3,9
robide: 3,9 – 4,5
siri: 4 – 7,5
sliva: 3,5
šipek: 3
Viri:
http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?aid=9016507
http://piel-l.org/blog/wp-content/uploads/2011/06/Autores_en_una_publicacion_cientifica.pdf