Amenoreja

Primarna amenoreja

S primarno amenorejo označujemo izostanek prve menstruacije do osemnajstega leta starosti. Razloge povezujemo z vsebnostjo hipotalamusa (Kallmann in olfaktogenitalni sindrom in anorexia nervosa), hipofizo (tumorji hipofize: kraniopharingeom, hipofizrna insuficienca), jajčniki (Turnerjev sindrom, sekundarna insuficienca jajčnikov), maternico (Mayer-Rakitansky-Kusterjev sindrom), vagino (vaginalna in himenalna atrezija), ali v ekstragenitalnimi, metaboličnimi in endokrinimi motnjami (andrenogenitalni sindrom).

Sekundarna amenoreja

Najpogostejši vzroki za pojavljanje sekundarne amenoreje (poleg fiziološke amenoreje v času otroštva, v nosečnosti, v času dojenja in menopavze) so različna obolenja (tbc, karcinomi, imunološke bolezni), motnje v delovanju jajčnikov (PCOS, tumorji na jajčnikih, predčasna insuficienca), motnje endokrinoloških organov (hipo in hipertireoza, diabetes), kot tudi odstopanja delovanja hipotalamusa in hipofize.
 

Diagnoza

Diagnostika temelji na natančnem ginekološkem in ultrazvočnem pregledu, s hormonskimi analizami: bazalni hormonski status. Temeljno diagnostiko pogosto dopolnimo s histeroskopijo (endoskopski pregled maternice) in laparoskopijo (pregled peritonealne votline z endoskopom), ter kariogramom (kromosomsko analizo).

Zdravljenje primarne amenoreje

Pri vseh formah ovarijskih disgenezah, ki se pojavijo zaradi nizke rasti, je potrebno razmisliti o jemanju rastnega hormona od devetega leta starosti naprej. S končanjem rasti v teh primerih sledi nadomestna hormonska terapija – NHT (Cyclo-Progynova, Trisequens), ali z nekoliko višjo dozo (Neo-Eunomin, Trisequens forte) v primeru nezadovoljive razvitosti oprsja. NHT se priporoča predvsem zaradi zaščite pred osteoporozo do 52. leta starosti oz. do dobe, ko po naravni poti nastopi menopavza. V ostalih primerih primarne amenoreje, odvisno od raziskav, poleg substitucijske terapije (NHT) in indukcije ovulacije, zdravljenje poteka v smislu anatomske korekcije.

Zdravljenje sekundarne amenoreje

Pri sekundarnih amenorejah je vsekakor potrebno poskušati v prvi vrsti definirati in odstraniti vzrok za nastanek motnje. Za zdravljenje in postavitev diagnoze moramo narediti hormonski test (hormonska terapija, ki traja 10-14 dni). Če se po terapiji pojavi krvavitev je test pozitiven, če krvavitve kljub terapiji ni, je test negativen. Pozitiven test označuje zadostno količino estrogena, zato se hormonska terapija nadaljuje čez tri do šest mesecev. Pri negativnem testu se naredi še estrogenski test (estrogensko-hormonski test). Če je tudi ta test negativen skoraj zagotovo govorimo o uterini amenoreji, ki jo v daljšem časovnem obdobju zdravimo z velikimi dozami estrogena. Pri pozitivnem estrogenskem testu potrdimo vsebnost FSH oz. hormona prolaktina. Na ta način ugotovimo, ali gre za centralni vzrok (hipotalamična ali hipofizarna amenoreja), ali govorimo o ovarijski insuficienci. Ovarijsko insuficienco zdravimo simptomatično, pri čemer najpogosteje sledi hormonska nadomestna terapija. Centralno amenorejo prav tako zdravimo s hormonsko nadomestno terapijo, ali s stimulacijo ovulacije (klomifen, gonadotropini). Klomifenski in GnRH test sta testa, s katerima ločimo hipotalamično in hipofizarno amenorejo. Ko pri povišani vsebnosti hormona prolaktina, izključimo možnosti tumorjev, predpišemo zdravila, ki znižujejo njegovo vsebnost (Bromergon, Dopergin).

Alternativno zdravljenje

Najpogostejši primeri sekundarne amenoreje izhajajo iz hipotalamusa. Holistična medicina težavo vidi v neuravnoteženi izmenjavi energije pri usklajevanju vsebnosti neuropeptidov v hipotalamusu pod vplivom stresa. Stres, ki povzroča motnje menstrualnega cikla in v skrajnem primeru tudi izgube menstruacije, vključuje negativne emocije zaradi podrejenosti ali inferiornosti v vlogi ženske. Osnovni kratek stik je pravzaprav: ne želim biti ženska. V velikem številu primerov je prisotna srd proti materi, ali občutek potrebe starševske skrbi in zaščite, oziroma strah pred izgubo te zaščite. V simboličnem smislu amenoreja pomeni, da želijo popolnoma zrele ženske, stanje zrelosti preložiti v kasnejše obdobje.

Ponovna vzpostavitev ciklične funkcije jajčnikov zahteva analizo dobljenih negativnih sporočil, kot tudi ponovno vzpostavitev cikličnih sprememb in pretoka čustev. Mednje vsekakor štejemo psihoterapijo, ki štrli iz okvirov alternativnih možnosti, vendar zagotavlja stične točke s holistično metodo zdravljenja. Od ostalih alternativnih postopkov zdravljenja amenoreje velja omeniti terapijo z lučjo: izpostavljanje svetlobi širokega spektra (vsak večer dve uri in dve uri zjutraj). Priporoča se čim več časa preživet ob naravni svetlobi, vsaj tri dni v mesecu pa se priporoča spati ob prižgani luči.

Zdrava prehrana

Pri lajšanju motenj je potrebno uživati celostni spekter živil, oziroma prehrano, ki uravnava eikosanoide in glukagon oz. inzulin. Normalizacija telesne teže povečuje občutljivost na inzulin in znižuje vsebnost androgena.

Literatura:

1. Kaiser R. Diagnose und Therapie von Zyklusstörungen bei Jugendlichen. Frauenarzt
2. Graf M; Distler W. Pathogenese der gestörten Ovarialfunktion. Gynäkologe
3. Rowland AS et al. Influence of Medical Conditions and Lifestyle Factors on the Menstrual Cycle. Epidemiology