Angina

Definicija
Z besedo angina navadno poimenujemo vnetje žrela, nebnic (mandljev) in vratnih bezgavk.

Vzroki
Nebnici sta del imunskega sistema in pomagata pri obrambi pred mikroorganizmi, ki lahko povzročijo okužbo. Bele krvničke v nebnicah požirajo bakterije in viruse, ki vdirajo skozi nos in usta, posledica pa je lahko blaga okužba nebnic, ki spodbudi imunski sistem k izdelavi protiteles. Če je okužba močnejša, se v nebnicah razvije vnetje, zaradi česar nebnici pordita in otečeta. Vnetje večinoma povzročijo bakterije iz skupine streptokokov. Povzročitelji pa so lahko tudi številni respiratorni virusi, vštevši virus Epstein-Barr (EBV), ki povzroča infekcijsko mononukleozo.

Dejavniki tveganja
Za angino navadno zbolevajo otroci med tretjim in šestim letom starosti, ko še nimajo popolnoma razvitega imunskega sistema. Nevarnost pri otrocih je večja, če obiskujejo šolo ali vrtec. Virusi in bakterije se najlažje širijo tam, kjer so ljudje, zlasti otroci, v dolgotrajnih neposrednih stikih. Tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju poveča tveganje za vnetje nebnic in druge okužbe zgornjega dela dihal.

Simptomi in bolezenski znaki
Nebnici sta nabrekli in pordeli, ter pokriti z gnojem ali belimi, tankimi oblogami. Drugi znaki bolezni so pekoče žrelo in bolečina, ki je močnejša ob požiranju, bolečine v ušesih, vročina, slabo počutje, glavobol, bruhanje in povečane ter boleče vratne bezgavke.

Diagnoza
Zdravnik postavi diagnozo skoraj izključno na osnovi telesnega pregleda in le izjemoma na podlagi analize odvzetega brisa žrela. Zdravnik med pregledom s pomočjo paličice za jezik temeljito pregleda otrokovi nebnici. Zelo redko se zdravnik odloči za odvzem brisa žrela. Pri tej enostavni preiskavi zdravnik s sterilno paličico podrsa po otrokovem žrelu, da dobi vzorec gnoja ali oblog, ki ga nato analizirajo v laboratoriju in tako natančno določijo povzročitelja okužbe ter ponavadi opravijo tudi antibiogram. Na osnovi tako dobljenega izvida se lahko zdravnik odloča o nadaljnem zdravljenju.

Zdravljenje
Vnetje nebnic, ki ga povzroči okužba s streptokoki, se zdravi z antibiotiki, običajno s penicilini. Zdravljenje traja najmanj 10 dni. Čeprav se bo otrok verjetno že po enem ali dveh dneh počutil bolje, je potrebno z zdravljenjem z antibiotiki nadaljevati in ga končati po navodilih zdravnika in farmacevta. Ob prezgodnji prekinitvi zdravljenja se lahko razvijejo bakterije, ki so odporne na predpisani antibiotik, okužba pa se lahko tudi povrne in povzroči resne zaplete. Če ima otrok težave pri požiranju, lahko prejema antibiotik tudi v obliki injekcij. Popolno okrevanje običajno traja od 7 do 14 dni.
Kirurška odstranitev nebnic je potrebna le v primeru zapletov ali pri ponavljajočih se anginah. Tonzilektomija je običajno rutinski poseg in otrok se lahko že naslednji dan vrne domov. Včasih otroka po posegu močno boli žrelo, bolečine pa se lahko pojavijo tudi v ušesih. Predvsem mu je potrebno dajati veliko tekočine, pomagajo pa lahko tudi vlažilci zraka v sobi. Prvi teden po operaciji naj otrok ne bo v stiku z večjimi skupinami ljudi ali bolnimi osebami, ker je v tem času bolj dovzeten za okužbe. Odstranitev nebnic in žrelnice lahko dramatično zmanjša pogostnost vnetij žrela, ponovnih novih okužb pa ne more preprečiti.

Zapleti
Če se angine ne zdravi, se lahko prične v mehkem tkivu za nebnico nabirati gnoj. Razvije se ognojek (peritonzilarni absces), ki lahko prekrije velik del mehkega neba. Oteklina je lahko tako obsežna, da pride do stika med nebom in jezikom, kar ovira pretok zraka in močno oteži dihanje. Dihanje lahko ovirata tudi nabrekli nebnici ali žrelnica. Nabrekla žrelnica lahko zapre cev, ki vodi iz otrokovega žrela do ušes (Evstahijeva cev), kar lahko povzroči okužbo srednjega ušesa.
Nekatere vrste bakterij iz skupine streptokokov, ki povzročajo angino, lahko povzročijo tudi vnetje ledvic ali revmatično vročico, ki prizadene srce, sklepe, živčevje in kožo.

Preprečevanje okužb pri otrocih
Temeljito umivanje rok je še vedno najboljša zaščita pred okužbami. Redno umivanje rok je zato izredno pomembno in otroke je potrebno naučiti pravilnega umivanja z milom in tekočo vodo. Priporoča se tudi uporaba brisač za enkratno uporabo, kot so papirnate brisače.

Pri izbiri vrtca bodite pozorni na vzdrževanje higiene v vrtcu. Prepričajte se, da si morajo otroci v njem večkrat dnevno umivati roke, ne le pred obroki. Bodite pozorni, če so umivalniki prilagojeni otrokom. Otroka poučite, naj ne kašlja ali kiha v drugo osebo. Če ima otrok angino pazite, da nihče drug ne uporablja njegovega kozarca in jedilnega pribora. Pomivajte jih v vroči vodi s pomivalnim sredstvom ali v pomivalnem stroju.

Kaj lahko storite ob pojavu angine
Otrok v prvi vrsti potrebuje počitek. V postelji naj ostane vse dokler ima vročino in dokler se ne počuti bolje. Pije naj veliko mlačne tekočine. Priporočata se predvsem juha in čaj. Dosledno se je treba držati navodil zdravnika ali farmacevta glede urnika jemanja antibiotikov.
Glede uporabe zdravil za zniževanje povišane telesne temperature se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.