Antibiotikov ne zahtevajte ob vsakem prehladu

Najprej si moramo biti na jasnem, večino sezonskih okužb ne povzročajo bakterije. Na pogoste virusne infekcije pa antibiotiki nimajo popolnoma nobenega vpliva. V primeru virusnih okužb se jemanje antibiotikov zrcali zgolj v nezaželenih stranskih učinkih kot so alergije, ki jih antibiotiki, v primerjavi z zdravili iz drugih skupin, povzročajo dokaj pogosto.

Virusne infekcije pa pogosto izzovejo sekundarno bakterijsko infekcijo, ki jo z drugimi besedami imenujemo tudi superinfekcija. V tem primeru je antibiotično zdravljenje sekundarne okužbe sicer uspešno, vendar zdravljenja ni potrebno pričeti ob prvem resnem simptomu. Imunski sistem, drugače zdravega človeka (brez primarnih ali kroničnih obolenj), približno v dveh dneh zgradi obrambne mehanizme, ki se mikrobnim tujkom bolj ali manj uspešno uprejo.

Antipiretiki so priporočljivi za zniževanje visoke telesne temperature (nad 38,5°C), nikakor pa na lastno pest ne jemljite antibiotikov. Samozdravljenje z antibiotiki lahko privede do bakterijske rezistence ali odpornosti bakterij na antibiotike. WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) meni, da v kolikor se bo trend jemanja antibiotikov nadaljeval je mogoče, da bomo že v naslednji desetih letih neuspešni v boju proti hujšim bakterijskim okužbam, še posebej tistim, ki nastanejo v bolnišničnih pogojih. 

Kaj je bakterijska rezistenca?

Kljub temu, da spadajo bakterije v skupino primitivnih organizmov, imajo sposobnost evolucijske mutacije, ki jih zagotavlja preživetje v različnih pogojih. Sposobne so razviti številne mehanizme, ki so sposobni prelisičiti odgovor človeškega imunskega sistema in prav tako pa razvijejo sposobnost izogibanja mehanizmov delovanja antibiotikov, ki bakterije ubijajo ali pa zgolj zaustavijo njihov nadaljnji razvoj. Sposobnost prilagajanja se odvija hitro in učinkovito. Razvoj novih antibiotikov po eni strani praktično stagnira, po drugi pa je za razvoj novih potrebno dokaj dolgo obdobje. Nova zdravila pa so seveda precej dražja od svojih predhodnikov. Začaran krog lova na bakterije pa se verjetno ne bo nikoli zaključi. V istem hipu, ko je razvit nov antibiotik, bakterije iz nekaterih skupin že zgradijo rezistenčnost na delovanje novega antibiotika. In zgodba so ponovi.

Bakterijsko rezistenco povzroča nekontrolirana in pogosta uporaba antibiotikov, celo v primerih, ko antibiotiki nimajo vpliva na zdravljenje in seveda prekinitev antibiotičnega zdravljenja. Tudi, če se ob nekaj dnevnem jemanju predpisanih antibiotikov počutite bolje, terapije ne prekinite in jo dokončajte. Ko je zaustavljena rast in število bakterij se vaše zdravstveno stanje izboljša, nedokončana terapija pa pogojuje nastanek rezistence.

Slovenije spada med države, kljub temu, da se je v zadnjih desetih letih predpisovanje antibiotikov znižalo, ki še vedno porabi največ antibiotikov na prebivalca.

Včasih pa se jemanju antibiotikov ne moremo izogniti. Operativni posegi, opekline in druge bolezni, ki oslabijo imunski sistem, pogojujejo jemanje ciljnega antibiotika.