Prva izbira terapije za zdravljenje PMS in PMDD so osnovne diete, prenehanje kajenja, spanje in redukcija stresa, je na konferenci o zdravju dejala dr. Hallerjeva.
Nadomeščanje kalcija je pokazalo, da kalcij v primerjavi s placebom, znižuje psihične in fizične simptome (48% proti 30%). V randomizirani placebo-kontrolni raziskavi je sodelovalo 497 žensk. V raziskavi so ženske skozi tri menstrualne cikle dvakrat dnevno jemale 600 mg kalcijevega karbonata in placebo.
V kolikor terapija s kalcijem ni uspešna se lahko naredi korak k zdravljenju PMS s SSRI.
Pregled baze Cochrane je pokazal, da so SSRI pri zdravljenju PMS od placeba veliko bolj učinkoviti.
Majhni odmerki SSRI se lahko jemljejo vsak dan ali zgolj v lutealni fazi cikla, začenši s 14 dnem in zadnjo tableto na prvi dan menstruacije.
Pacientke, ki imajo PMS, na zdravljenje reagirajo veliko hitreje kot ženske z depresijo in običajno nimajo simptomov odstopanja z režimom faze rumenega telesca. Pri ženskah s PMDD preliminarni podatki kažejo, da so SSRI učinkovitejši od kalcija.
Poskusna raziskava, v kateri je sodelovalo 39 žensk s PMDD, je pokazala, da je fluoksetin učinkovitejši od kalcija ali placeba. Raziskava je primerjala terapije z 10 mg fluoksetina dvakrat dnevno, 600 mg kalcija dvakrat dnevno in placeba.
Dr. Hallerjeva svetuje izogibanje kontracepciji, ki vsebuje samo gestagene ali drugo kombinacijo OHK, ki lahko poslabša simptome PMDD.
Drospirenon, oralna kontracepcija znana kot YAZ (drospirenon 3 mg etinil estradiol 20 μg), je na podlagi kliničnih dokazov potrjen za terapijo PMDD.
V dvojni navidezni, randomizirani placebo-kontrolni raziskavi s 450 ženskami s PMDD so v treh menstrualnih ciklih uporabili Yaz (24 aktivne in 4 placebo tablete). Skupina Yaz je imela 47% manj neprijetnosti, placebo skupina 38%.
Stranski učinki, v glavnem slabost in intermenstrulane krvavitve, so prizadele 15% žensk na Yaz-u in 4% in so se umaknile iz raziskave.
PMS se vsaj enkrat v življenju pojavi pri 30% žensk, PMDD pri okoli 3-8%. PMDD se prične šele v tridesetih letih starosti, simptomi se z leti slabšajo.
Obe motnji znižujeta kakovost življenja, otežujejo normalno funkcioniranje žensk v drugi fazi cikla, kar vpliva na delovno uspešnost, učenje in medsebojne odnose. Diagnoza PMDD se spregleda kar v 90% primerov.
Pri okoli 40% žensk, ki mislijo da imajo PMDD, se pravzaprav pojavi predmenstrualno poslabšanje bipolarne motnje, depresija, anksioznost ali druge psihične motnje, ki poslabšajo simptome v pozni drugi fazi cikla.
Za natančno diagnozo PMDD, predmenstrualne disforične motnje, je potrebno izključiti nekatera druga obolenja, še posebej hipotireozo. Za lažjo diagnozo bi morala pacientka voditi dnevnik, v katerega beleži vse simptome, ki se pojavijo med ciklom.