Antioksidanti kot so vitamini A,C in E so znani po tem, da v organizmu nevtralizirajo delovanje prostih radikalov, ki so zaradi svojega oksidativnega potenciala zelo škodljivi.
Znanstveniki že dolgo menijo, da lahko antioksidanti pomagajo pri preventivi, vendar nekatere klinične raziskave kažejo, da pri preprečevanju raka na pljučih nimajo prav nobenega učinka. Še več, lahko celo povečajo tveganje pri določeni skupini rizičnih ljudi, kot so npr. kadilci.
Kar se tiče ostalih karcinomov, pa bo potrebno delovanje antioksidantov še preučiti.
»Razlog paradoksa še ni pojasnjen,« pojasnjuje profesor Martin Bergoe, namestnik direktorja Centra za rak Medicinskega inštituta v Göteborgu na Švedskem, ki je bil avtor raziskave objavljene v ameriški reviji Science Translation Medicine.
V namen raziskave so izvedli genetsko spremembo na miših, ki so bile programirane tako, da so razvile majhne tumorje na pljučih. Maligne celice so poskušali zdraviti z antioksidanti.
»Spoznali smo, da so antioksidanti potrojili število tumorjev in pospešili njihovo agresivnost,« pojasnjuje Bergoe.
»Antioksidanti so miši ubili dvakrat hitreje, kot miši, ki antioksidativne terapije niso prejemale,« je dejal. Višji so bili odmerki, bolj je rak postajal agresiven.
Mehanizem pojasnjuje, da se morajo ljudje z manjšimi lezijami ali nediagnosticiranim rakom na pljučih (najpogosteje kadilci), izogibati antioksidantom.
Predhodna raziskava ameriškega Nacionalnega inštituta za rak, objavljena leta 2011, v kateri je sodelovalo 28.000 moških starih od 55 do 74 let, je pokazala korelacijo med beta karotenom, močnim antioksidantom ki se ga lahko prejema tudi kot dodatek k prehrani, in agresivno obliko raka na prostati.
Znanstveniki opozarjajo, da je za uspešno zdravljenje raka potrebno v maligne celice dostaviti kisik, kar pa antioksidanti preprečujejo in posledično terapijo oslabijo.