Akutno črevesno infekcijo, ki jo spremlja driska s krvavim in sluzastim blatom, visoko telesno temperaturo, bolečine v trebuhu in bolečimi krči analne odprtine z močno potrebo po praznjenju, so poimenovali bakterijska dizenterija.
Povzročitelji bakterijske dizenterije so mikroorganizmi, ki pripadajo rodu Shighella. Mednje spadajo bakterije: Shighella dysenteriea, Shighella flexneri in Shighella sonnei. Bakterije dizenterije človek vnaša oralno, same pa se kasneje razmnožujejo na črevesni sluznici in privedejo do močne infiltracije z levkociti.
Bakterije se širijo z blatom s človeka no človeka. V večini primerov se prenašajo z okuženo hrano ali kontaminiranimi rokami.
Manifestacija in teža bolezni, in s tem tudi samimi simptomi, je odvisna od bakterije, ki povzroči dizenterijo. Najtežjo obliko povzroča Shighella dysenteriae. Inkubacijska doba je 1 – 3 dni, potem se pojavijo slabost, izguba apetita, bruhanje, slabost, driska, povišana telesna temperatura in močne bolečine v trebuhu.
Blato je krvavo in sluzasto, velika potreba je zelo pogosta – tudi do 50 krat dnevno.
Diagnoza se postavi na temelju pregleda blata.
Prvi cilj je zagotovo rehidracija pacienta. Pri večini pacientov se pojavi nesorazmerje v vsebnosti vode in soli, ki ga povzroča pogosta velika potreba. Pacient lahko intravenozno prejme fiziološko raztopino.
Ob diagnosticirani bakterijski dizenteriji se ne sme uporabiti nobeno konvencionalno zdravilo proti driski. Nujna antibiotična terapija se izvaja okoli 5 dni, ter se prekine takoj ko driska izgine. Pacientom se priporoča dieta z rižem, sadnimi sokovi in veliko tekočine.
Ko se akutno obdobje konča, na jedilnik dodajte jabolka, kuhane ribe in malo testenin. Ob bolezni mora pacient prebivati v strogi izolaciji. Vse kar pride v stik s pacientom je potrebno razkužiti, ko pacient ozdravi pa je potrebno razkužiti celoten prostor v katerem je okreval.