Vzamem spored in razočarana strmim v napisan list papirja, kjer je bil stiskan program. Pa saj to ni res! Nič pametnega! Na prvem programu zopet Mario. Maaaa joj, ne no, ne spet ta Mario. Kaj RTV-jevcem še vedno ni šinilo v glavo, kako zdolgočaseno in nezanimivo oddajo imajo, s še bolj nezanimivim voditeljem. Gledanost oddaje je sorazmerno visoka, vendar le na račun tako slabega programa, da enostavno nimaš izbire, kot gledati čajanko z Mariem.
Z velikim nezadovoljstvom sklenem, da bom malce pokukala, če so pripravili kaj novega. Našla sem vsaj eno pozitivno stran. Ni več Zvezdane Mlakar in njene bedne vloge, ki jo je prav negativno zaznamovala. Končno so le ugotovili, da razne »okrasne auše« v oddaji niso potrebne.
Gosta, ki sta tokrat gostovala na čajanki, sta bila zame dokaj zanimiva. Gojc – itak ikona zase. Vedno presenetljiv in prav vidno razgledan, inteligenten. Na drugem fotelju pa se je znašla »sanjska ženska« prenekaterega strumnega moškega, Nina Osenar. No, pa je bila oddaja z njunimi vložki malce bolj gledljiva, kot bi bila sicer. Nina je dokazala, da zna speči štrudelj, le kako ne, ko pa je sanjska ženska. Pri opazovanju njenega »pacanja« s štrudlom sem se pošteno nasmejala. Mislim, da punca niti ne ve natančno, kako naj drži kuhalnico, kaj šele kaj drugega. Gojc je medtem prav pošteno užival in se zabaval. Ona se seveda ni pustila in je vse obrnila na hec, no ampak štrudelj je bil na koncu menda vseeno »mmmmmmmm dober«. Pretirano velike spretnosti ni pokazal niti novo odkriti obdelovalec lesa – Gojc. Seveda razumem, da studio ni delavnica, vendar je Nini podaril simpatičen okvir za sliko njenega dragega.
Ostalih vložkov v oddaji raje ne bom komentirala, z izjemo tega, da so pevski talenti pri nas že odkriti. Scena pa je za vse vendarle premajhna!