Beljenje zob

Beli zobje že od nekdaj veljajo za simbol lepote in privlačnosti. Beljenje zob pa ni izum sodobnega časa, ampak ga poznamo že iz 19. stoletja, ko so v ta namen uporabljali aluminijev klorid in oksalno kislino.

Pravi bum pa se je zgodil v marcu leta 1989, ko je revija Quintessence international objavila prvo znanstveno delo o beljenju zob. Takraten postopek beljenja zob je bil prvi postopek, ki se je lahko pohvalil z dokaj neznatnimi stranskimi učinki.

Neprijetno obarvanost zob povzroča več dejavnikov: cigareti, kava, čaji, nekatera zdravila, prehranski dodatki in nekatere zobne bolezni.

Cilje lahko dosežemo po različni poti. Tudi pot do belih zob ni nič drugačna, vendar vseeno priporočamo, da se za svetleč nasmeh raje poslužite uslug vašega stomatologa, domačim čarovnijam pa se raje izognite. Najbolj enostavna in najmanj škodljiva metoda je beljenje s peskanjem. S peskanjem se brez udodnih poškodb z zobne sklenine odstranijo površinske obloge. Na ta način se z zob odstranijo zobne obloge in zobni kamen, med drugim tudi v predelu med zobmi, v praksi pa to pomeni, da zobje postanejo svetlejši, vendar ne preveč sijoče beli.

Preobčutljivost zobne sklenine po beljenju v glavnem izgine v nekaj dnevih. Vsekakor pa se mora pacient po posegu nekaj časa izogibati kavi, čaju, cigaretam, črnemu vinu in obarvanim prehranskim dodatkom.

Nosečnice in doječe matere, alergikom na vodikov peroksid in glicerin, ter ljudem, ki imajo težave z dihanjem in požiranjem, beljenje zob ne priporočamo.