Biokemična nosečnost

Biokemično nosečnost ponavadi spremlja obilno vaginalno krvavenje pogosto z delčki krvavega tkiva, redno pa jo spremljajo boleči krči. V tem trenutku večina žensk misli, da je dobila menstruacijo, večina niti ne pomisli da je pravzaprav splavila zarodek.  

Biokemična nosečnost se pojavi, ko zarodek umre takoj po spočetju. Zgodi se še pred implantacijo oplojenega jajčeca v maternico, kjer zarodek normalno raste in se razvija.  

Kako pogoste so biokemične nosečnosti?

Biokemične nosečnosti so zelo pogoste. Kar 50 – 60% načrtovanih nosečnosti se konča s spontanim splavom. Levji delež gre pripisati biokemični nosečnosti.  

Večina spontanih splavov se zgodi v prvih šestih tednih nosečnosti, zato večina žensk niti ne ve da je splavilo. V tem obdobju  le redke ženske opravijo test nosečnosti, zato so te nosečnosti razmeroma neopažene.  

»Lekarniški« testi za nosečnosti so vse bolj izpopolnjeni in občutljivi. Obstaja verjetnost, da se v primeru biokemične nosečnosti na njegovem prikazovalniku pojavi nežno obarvan plusek, ali dodatna črtica. V tem primeru najverjetneje prikazuje biokemično nosečnost.

Kaj povzroča biokemično nosečnost?

Vzroke je težko določiti, vendar obstaja nekaj značilnejših:

• Kromosomske abnormalnosti: kromosomske nepravilnosti embria so zdaleč najpogostejši dejavniki biokemične nosečnosti. Telo samo prepozna nenormalnost zarodka in ga iz organizma izloči samo.

• Nenormalnosti maternice: stanja na maternici, kot so npr. polipi, lahko vplivajo na pravilno implantacijo zarodka.

• Hormonsko neravnovesje: Ženske z napakami v lutealni fazi menstrualnega cikla imajo zaradi hormonskih pomanjkljivosti težave pri zadrževanju nosečnosti. Izkušnje kažejo, da so splavi v teh primerih zelo pogosti.

Simptomi biokemične nosečnosti

Pri nekaterih ženskah se ne pojavijo nikakršni zunanji znaki nosečnosti. Edini pravi znak je naraščanje vsebnosti beta hCG hormonov, ki jih določimo v vzorcu krvi. V kolikor nastane biokemična nosečnost pride do zakasnitve menstruacije, ki se pojavi nekoliko dni kasneje. Večina žensk misli, da se ob prihodu menstruacije nosečnost ni pojavila. Spočetje se je zgodilo, vendar večina ne ve, da obilno zakasnjeno krvavenje pomeni splav.  

Kot pri vsaki nosečnosti se lahko tudi pri biokemični nosečnosti pojavijo tipični nosečniški znaki: boleče dojke, jutranja slabost in utrujenost. Ti fizični nosečniški znaki izginejo v šestih tednih in začne se obdobje naslednjih simptomov: strdki v krvi, obilnejše krvavitve in močni krči.  

Diagnoza

Biokemično nosečnost diagnosticiramo s krvnimi testi. Med nosečnostjo bo vaš ginekolog spremljal vsebnost Beta hCG v krvi. Če se zgodi nenadno znižanje vsebnosti teh hormonov je to pravzaprav znak, da je prišlo do spontanega splava.

Po pregledu hCG hormonov sledi ultrazvočni pregled. Z ultrazvokom preberemo vse morebitne znake življenja v maternici, vključno s srčnim utripom zarodka. Z odsotnostjo znakov življenja diagnosticiramo biokemično nosečnost.  

Zdravljenje

Ker večina biokemičnih nosečnosti ostaja neopaženih, je razmeroma malo pacientk, ki potrebuje posebno zdravljenje. Če ste prepričane, da ste doživele biokemično nosečnost obiščite svojega ginekologa, ki bo preveril vsebnost Beta hCG hormonov v organizmu. Če se vsebnost hCG hormonov ne znižuje, je mogoče da do splava ni prišlo, kar pa lahko privede do resnejših zdravstvenih zapletov.  

Večina žensk, ki je doživela biokemično nosečnost nima prav nobenih zdravstvenih težav, ali težav v naslednji nosečnosti. Pojav verižnih kemijskih nosečnosti je zelo majhno. Če ste doživele dve, tri ali več biokemičnih nosečnosti zapored, je to znak za zdravstvene težave vašega reprodukcijskega sistema, zato se posvetujte s svojim ginekologom.