Bolezen mačje opraskanine v nosečnosti

Šest žensk je rodilo zdravega otroka, eni se je zgodil spontani splav, tretja je splavila iz razlogov, ki niso bili vezani na okužbo.

»Mislim, da lahko z gotovostjo rečem, da se je šest nosečnosti zaključilo z rojstvom zdravih otrok, ki so tudi po nekajletnem spremljanju zdravstvenega stanja ostali zdravi,« je dejal dr. Todd Florin iz pediatrične klinike v Philadelphiji, ki pa ni bil vključen v raziskavo.

Bartonella henselae je bakterija, ki se iz mačk prenaša na ljudi in povzroči bolezen mačje opraskanine ali mačje bolezni. Na področju mačje opraskanine se v treh do desetih dneh pojavi eritematozna bunčica (papula) s krastasto površino, v dveh tednih pa se povečajo regionalne limfne žleze. Številne okužene prizadene povišana telesna temperatura in slabo počutje. Pri okoli 10% primerov se lahko razvijejo težji simptomi, kot je izguba vida ali možganske infekcije. Paciente se zdravi z antibiotiki, ki pa nimajo popolnega nadzora nad boleznijo. Bolezen lahko traja tedne in mesece.

Dr. Michael Giladi iz Klinike za nalezljive bolezni medicinskega centra Sourasky v Tel Avivu pravi, da je sedem od sto tisočih ljudi okuženo z Bartonello henselae.

S svojimi kolegi je v poročilu objavljenem v Obstetrics and Gynecology poudaril, da so znani tudi primeri smrti novorojenčkov okuženih z bakterijo B. henselae. Splošno pa je znanih zelo malo informacij o vplivu bolezni mačje opraskanine na nosečnost. Z ekipo je zbiral informacije o vseh primerih bolezni mačje opraskanine v nosečnosti v Izraelu. Med leti 2000 in 2010 je bilo od 1,6 milijona porodov okuženih osem nosečnic. Dr. Giladi meni, da je skoraj nemogoče ugotoviti ali je bila Bartonella henselae vključena v spontane splave.

»Na žalost se biopsija ne izvaja, zato ne moremo podati verodostojne informacije o tveganju spontanega splava in težav z zdravjem otrok. Ravno nasprotno lahko potrdim, da so vse nosečnice rodile zdrave otroke,« je dejal dr. Giladi.

Ženska, ki je spontano splavila je imela povečane limfne žleze, ki so jih diagnosticirali s CT. Nihče ni posumil na bolezen mačje opraskanine, temveč so vsi posumili na rak. Zaskrbljenost, da bi CT sevanje vplivalo na razvoj še nerojenega otroka, je privedla do odločitve za splav.

Dr. Florin pravi, da je raziskava koristna, saj je zdravnike spomnila na bolezen mačje opraskanine, po drugi strani pa imamo premalo podatkov, da bi lahko določili tveganje v nosečnosti povezano z omenjeno boleznijo. Nosečnicam zaenkrat ostajajo priporočila, da se v nosečnosti izogibajo mačkam, po igri z njimi umijejo roke, za higiensko mačjo posodo pa naj poskrbi kdo drug v družini.

Skupina znanstvenikov bo še naprej raziskovala vplive bolezni mačje opraskanine v nosečnosti, ter za zdravljenje poskusila najti ustrezno in optimalno terapijo.