Bolezni dojk

Razdelitev, opis in zdravljenje bolezni

Bolečine v dojkah (mastalgija)
Bolečine v dojkah med menstruacijo ali tik pred njo so običajno posledica hormonskih sprememb, lahko pa so tudi posledica nastajajočih cist. Večinoma bolečine niso hude in postopoma izzvenijo. V redkih primerih se hude bolečine zdravijo z zdravili.

Ciste

Ciste so s tekočino napolnjene votlinice, ki se lahko razvijejo v dojkah. Običajno se jih lahko zatipa. Vzrok cist ni znan. Včasih lahko povzročijo bolečine v dojkah. V takem primeru zdravnik izprazni cisto s tanko iglo. Tekočino pošlje v laboratorij na natančnejši pregled. Če je vsebina ciste krvava, rjavkasta ali motna ali če se cista ponovi, jo običajno kirurško odstranijo.

Fibrocistična bolezen dojk

Fibrocistična bolezen dojk je pogosto obolenje z bolečinami, cistami in vozliči v dojkah. Obolenje ni nevarno in večina žensk nima povečanega tveganja za razvoj raka na dojki. Potrebno je le zdravljenje cist.

Fibrozni vozliči dojk (fibroadenomi)

Fibrozni vozliči dojk so majhni, čvrsti vozliči iz vezivnega in žleznega tkiva. Pogosto se pojavijo pri mladih ženskah. Vozliči se pri otipu premikajo in imajo ostre robove. Običajno se zatipajo kot majhne gladke kroglice. Vozliče se večinoma kirurško odstrani in pregleda. Po odstranitvi se vozliči pogosto ponovno pojavijo. Če tkivo ni rakavo, ponovne odstranitve vozličev niso potrebne.

Izcedek iz prsne bradavice

Izcedek mora pregledati zdravnik. Mlečno bel izcedek je običajno znak hormonskih motenj. Vzrok krvavega izcedka pa je najpogosteje majhen vozlič v mlečnem vodu (intraduktalni papilom). Vozlič se lahko zatipa ali odkrije z mamografijo. Odstrani se lahko ambulantno v lokalni anesteziji.

Okužba dojke

Okužba dojk (mastitis) je redka. Največkrat se pojavi po poškodbi ali ob porodu. Včasih so znaki raka na dojki lahko podobni znakom okužbe. Okužena dojka je običajno rdeča, topla in občutljiva. Okužba se zdravi z antibiotiki. Če se v dojki razvije ognojek ali absces (skupek gnoja), se ga kiruško odstrani.

Povečanje dojk pri moškem (ginekomastija)

Povečanje dojk pri moškem se lahko pojavi v puberteti ali v starosti. Poveča se lahko le ena dojka ali obe. Povečanje je običajno prehodno in traja od nekaj mesecev do nekaj let.
Povečanje dojk lahko povzročijo tudi nekatere bolezni jeter, zdravljenje z nekaterimi zdravili in uživanje marihuane. Če zaradi hormonskega neravnovesja obstaja sum na tumor mod ali nadledvičnih žlez, se moda pregleda z ultrazvokom, nadledvični žlezi pa z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRS).
Zdravljenje največkrat ni potrebno, saj povečanje dojk izgine, ko se odstrani osnovna bolezen ali zdravila, ki so povzročila povečanje. Učinkovita je tudi kirurška odstranitev odvečnega tkiva s posebno cevko, ki se vstavi skozi majhen rez.

Rak na dojki

Rak na dojki razdelimo glede na vrsto tkiva iz katerega nastane in glede na njegovo razširjenost. Rak lahko nastane v mlečnih žlezah, mlečnih vodih, maščobnem ali vezivnem tkivu. Različne vrste raka napredujejo različno hitro. Le zdravnik, ki bolnico pozna in obravnava, lahko govori o razvoju in poteku bolezni pri njej.
Karcinom in situ je zgodnja lokalizirana oblika raka, ki se ni razširil z mesta nastanka. Približno 90 % raka na dojki nastane v mlečnih vodih ali mlečnih žlezah. Duktalni karcinom in situ nastane v steni mlečnih vodov. Včasih se ga lahko zatipa v obliki vozliča, najpogosteje pa se odkrije na mamografiji kot majhna senca še predno je dovolj velik, da se ga lahko zatipa. Običajno je omejen in se ga lahko kirurško popolnoma odstrani. Lobularni karcinom in situ nastane v mlečnih žlezah. Običajno nastane pred menopavzo in se odkrije po naključju pri mamografiji. Obe vrsti raka se lahko razvijeta v invazivni karcinom, ki se lahko razširi in uniči druga tkiva in je lahko lokaliziran (omejen na dojko) ali pa se razširi tudi na druga tkiva (metastazira).

Dejavniki tveganja za raka na dojki so:
•    starost (približno 60 % raka na dojki se razvije pri ženskah, starejših od 60 let)

•    predhodni rak na dojki

•    družinska anamneza (rak na dojki pri sorodnicah prve stopnje (mati, sestra, hči) dvakrat do trikrat poveča tveganje za vznik raka na dojki)

•    gen za raka na dojki (obstajata dva ločena gena za raka na dojki)

•    predhodne nerakave bolezni dojk

•    prva menstruacija pred 12. letom, menopavza po 55. letu, prva nosečnost po 30. letu ali sploh nobena nosečnost

•    dolgotrajna uporaba hormonskih kontracepcijskih sredstev in nadomestnega zdravljenja z estrogenom

•    debelost po menopavzi

Znaki, ki lahko kažejo na raka na dojki:
•    zatrdlina, ki je drugačna od drugega tkiva dojke in ne izgine

•    oteklina, ki ne izgine

•    nagubana ali uvlečena koža

•    luskava koža ob prsni bradavici

•    spremenjena oblika dojk

•    spremenjena prsna bradavica

•    izcedek iz prsne bradavice

Ker rak na dojki v zgodnji stopnjah običajno ne daje nikakršnih simptomov, je zelo pomembno presejanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Priporoča se zlasti rutinsko mesečno samopregledovanje dojk, ki ženski omogoči, da odkrije zatrdlino v zgodnji stopnji bolezni, ko je zdravljenje enostavnejše in uspešnejše. Zelo pogosta metoda odkrivanja raka na dojki v zgodnji fazi bolezni je mamografija (nizkoodmerno rentgensko slikanje). Pri ženskah, starejših od 50. let, lahko mamografija v presledku enega do dveh let zmanjša umrljivost za rakom na dojki za 25 do 30 %. Redne mamografije so pomembne tudi zato, ker se lahko številne spremembe na dojkah odkrijejo s primerjavo s starejšimi mamogrami.

Diagnoza

Iskanje raka na dojki se prične s telesnim pregledom. Zdravnik pregleda dojke, jih pretipa in pregleda pazduhi, da ugotovi, če so bezgavke povečane. Ko najde zatrdlino, naredi biopsijo. Odstrani lahko nekaj celic, del tkiva ali celo zatrdlino in jo pošlje na nadaljne preiskave. Postopek običajno poteka v lokalni anesteziji in sprejem v bolnišnico ni potreben.
Če v odvzetem vzorcu tkiva potrdijo prisotnost rakavih celic, je potrebno določiti vrsto raka. V prvi vrsti se ocenijo možnosti za hiter razvoj raka in določi ali ima rak estrogenske ali progesteronske receptorje. Rak z estrogenskimi receptorji raste počasneje in se lahko zdravi z zaviralci hormonov. Nato je potrebno ugotoviti ali se je rak razširil na kožo, jetra ali druge dele telesa. V ta namen se opravi tudi rentgensko slikanje in krvne preiskave.

Zdravljenje

Zdravljenje je zapleteno in vključuje operacijo, obsevanje, kemoterapijo in zaviralce hormonov. Pri raku, ki je omejen na dojko, je zdravljenje prve izbire operacija, pri čemer je pomembna odločitev o operativni odstranitvi celotne dojke (mastektomiji) ali le odstranitvi rakavega tkiva z okolico (konzervirajoča operacija). Prednost konzervirajoče operacije je estetska – ohranitev telesne podobe. Uporabi se, če je tumor majhen. Pri mastektomiji se lahko odstrani le dojka ali pa tudi podpazdušne bezgavke. Hkrati z mastektomijo se lahko naredi tudi rekonstrukcija dojke s silikonskimi vsadki, vsadki s fiziološko raztopino ali s tkivom, presajenim z drugega dela telesa.
Z obsevanjem se uniči rakave celice na mestu odstranjenega tumorja in v bližnjih bezgavkah. Neželeni učinki obsevanja so pordela koža z mehurji, zlomi reber in blago vnetje pljuč.
Kemoterapija in zdravljenje z zaviralci tistih hormonov, ki podpirajo rast rakavih celic, se prične po operaciji in traja od nekaj mesecev do nekaj let. Neželeni učinki zdravljenja so slabost, bruhanje, utrujenost, razjede v ustih in izpadanje las. Zdravljenje odloži ponovitev raka in podaljša preživetje.
Rak na dojki se lahko razširi (metastazira) v katerikoli del telesa, najpogosteje v pljuča, jetra, kosti, bezgavke, možgane in kožo. Pokaže se lahko leta ali celo desetletja po prvem odkritju. Ozdravitev v takem primeru ni možna, vendar lahko bolnice ob ustreznem zdravljenju preživijo še vrsto let.