Bralna pismenost slovenskih otrok se je pomembno zvišala

Na mednarodni ravni je sodelovalo 40 držav in pet izobraževalnih sistemov, v Sloveniji pa je v tej mednarodni raziskavi, ki je potekala v letu 2006, sodelovalo 5777 otrok iz 145 vzorčnih šol. Po besedah Marjete Horvat so v tem času sicer še bolj napredovali otroci izobraženih staršev. "Že v PIRLS 2001 in v zadnji raziskavi smo zaznali, da je bralna pismenost otrok povezana s socialno-ekonomskim položajem družine," je poudarila.

Spomnila je, da je Slovenija v letu 2001 v tej raziskavi s 502 točkama na mednarodnem povprečju sodelujočih držav. Letos so otroci v povprečju dosegli 522 točk. "Šolarji, ki so sodelovali v PIRLS leta 2006, so bili v povprečju stari 9,9 leta, mesec dni starejši od otrok, ki jih je raziskava zajela leta 2001. Razlika 20 točk pomeni, da so otroci določeno raven bralne pismenosti iz leta 2001 zdaj dosegli pet mesecev prej kakor njihovi vrstniki pred petimi leti,"pojasnjuje Marjeta Doupona Horvat.

Po besedah sogovornice pri bralni pismenosti ni pomembno le razumevanje prebranega besedila, prepoznavanje znakov in poznavanje pomena napisanih besed, temveč tudi sklepanje, povezovanje različno napisanih podatkov, primerjanje z znanjem, ki ga imamo od prej.

Tudi v PIRLS 2006, tako

kot v PIRLS 2001, so deklice v vseh državah pokazale višjo bralno raven od dečkov (509 proti 492 točkam). Sicer pa so se za najvplivnejše izkazali izobrazba staršev, dohodek družine in število knjig doma. Kot pravi Horvatova, so tokrat napredovali predvsem otroci izobraženih staršev. A takšne rezultate je treba razlagati previdno, saj hitro lahko pride do špekulacij, češ da so bogatejši pač pametnejši, opozarja. Otrok, katerih vsaj eden izmed staršev ima univerzitetno diplomo, je v Sloveniji skoraj četrtina in so dosegli povprečno 563 točk, kar je več kot 40 točk nad nacionalnim povprečjem, je še povedala.

Sonja Pečjak, predsednica ukinjene komisije za razvoj pismenosti je povedala, da so s 15 člani, ki jih je imenoval minister za šolstvo in šport, pripravili nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, ki sedaj leži v predalih. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je, kot je dejala, nacionalno strateški dokument, ki določa prioritete in cilje vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti. Po mnenju Pečjakove je individualizacija opismenjevanja nujna in potrebna od samega vstopa v šolo.

Vir: Delo