Moško reprodukcijsko zdravje
Tema vse slabših spermiogramov še naprej ostaja v središču pozornosti vseh znanstvenih razprav. Kot aktualne vplive za zmanjšano število semenčic v ejakulatu se smatrajo:
Beri daljeVsako leto se rodi 250.000 otrok »spočetih« v epruveti
Raziskava francoskih znanstvenikov je pokazala, da se na svetu vsako leto rodi 250.000 otrok »spočetih v epruveti«, oziroma z nekim od medicinskih postopkov umetne oploditve.
Beri daljeŽenska neplodnost
Najpogostejši vzroke ženske neplodnosti predstavljajo: poškodovani jajcevodi, izostanek ovulacije, endometrioza in starostna doba. Kljub vsemu so vzroki zakonske neplodnosti pogosto kombinirani (oba partnerja). V kolikor spremljajo plodnost obeh partnerjev je na prvem mestu neprimeren izvid spermiograma (40%), sledi izostanek ovulacije (25%), poškodba jajcevoda (25%), ostalih 10% vzrokov neplodnosti je neznanega razloga.
Beri daljeSpermiogram
Spermiogram ali analiza semenske tekočine predstavlja rutinsko preiskavo pri določanju plodnosti moškega partnerja v zakonu brez otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) je postavila mejo normalnega spermiograma – normozoospermia na 20 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, od katerih je vsaj 40 % gibljivih in več kot 30% pravilnega morfološkega videza.
Beri daljeIzvorne celice pri zdravljenju ženske neplodnosti
Testiranja na miših so pokazala, da je s pomočjo matičnih celic iz jajčnika mogoče ustvariti nova jajčeca.
Beri daljeOtrok spočet iz sperme zamrznjene pred 22-timi leti
Oploditev z 22 let staro spermo je v ameriški kliniki za plodnost, ki je vodila oploditev, nov do sedaj zabeležen rekord.
Beri daljeVzroki moške neplodnosti
Vzroki moške neplodnosti so lahko bolezni, infekcije, ali prirojene motnje, ki privedejo do manjšega števila ali celo do odsotnosti spermijev v ejakulatu, nezadostne gibljivosti spermijev, neprehodnosti semenovoda, najpogosteje pa je direktno ali indirektno povezana s spermatogenezo. Nekje dvajset let nazaj je bila moška neplodnost v 20% vzrok zakonske neplodnosti, danes se je odstotek povišal na 40%. Nove raziskave so pokazale, da je odstotek spermijev v ejakulatu v zadnjih petdesetih letih padel skoraj za 50%, dodatno pa zaskrbljuje dejstvo, da je v številčno oslabljenem ejakulatu vse več slabše, ali popolnoma negibljivih kot tudi morfološko nenormalnih spermijev.
Beri daljePoškodbe jajcevodov
Poškodbe sten jajcevodov, ali popolna neprehodnost jajcevoda onemogočata ustvariti mehanski način stika med moško in žensko spolno celico. Najpogosteje nastanejo kot posledica vnetja povzročenega s spolno prenosljivimi mikroorganizmi (kladmija, gonokok, mikoplazma), lahko pa nastane kot posledica drugih bolezni npr. tuberkuloze, gnojnega vnetja slepega črevesa in endometrioze. Pogostost poškodbe, oziroma mehanične obstrukcije jajcevodov se je v preteklih dvajsetih letih zmanjšalo za skoraj 15%, kar pomeni 30% v skupni ženski neplodnosti. Razlogi tičijo v večjem osveščanju mladih o nevarnosti spolno prenosljivih bolezni in obširni uporabi kondomov. Ogromen napredek pri zdravljenju poškodovanih jajcevodov gre mikrokirurškim tehnikam, kot tudi zgodnjim zdravljenjem vnetij.
Beri daljeHormon, ki zdravi žensko neplodnost
Skupina britanskih znanstvenikov verjame, da lahko nedavno odkriti hormon postane temelj za učinkovito in varno zdravljenja neplodnosti.
Beri daljeMetode umetne oploditve
Metode umetne oploditve zajemajo metode s katerimi se kontrolira in pomaga ne samo pri oploditvi jajčeca, temveč tudi pri transportu oplojenih zametkov, ter implantaciji in razvoju nosečnosti. Temelj uspešnosti vseh tehnik umetne oploditve, poleg kakovostnega postopka v biološkem laboratoriju, predstavlja pravilno zorenje ene ali več jajčnih celic. Vse metode umetne oploditve se lahko izvajajo med naravnim menstrualnim ciklom, ali v ciklu s stimulirano ovulacijo. Uspeh v posameznem ciklu bilo katere umetne oploditve znaša 12 – 45%. Uspeh skozi 4-ih – 6-ih ciklov znaša med 45 in 75%. Nosečnosti, po metodah umetne oploditve, bremenijo povečana tveganja spontanega splava, kot tudi kasnejši zapleti v nosečnosti. Kongenitalne malformacije in kromosomske anomalije se pojavljajo v enakem številu, kot pri naravno spočetih nosečnostih.
Beri dalje