Pojavnost prirojenih napak pri razvoju ženskih spolnih organov še ni v popolnosti določena. Menge in Oettingen v Stoecklovem učbeniku pojavnosti ne navajata, splošnih referenc pa ni niti v drugih učbenikih ginekologije in porodništva, zato je v današnjih časih najbolj sprejeta teorija Buttrama in Gibbonsa, avtorja klasifikacije anomalij maternice. Semmens omenja incidenco 1 : 200 – 600 žensk, Greene in Harris sta ne velikem vzorcu 31.836 porodov kongenitalne anomalija diagnosticirala pri 80-tih (0,25%), Maymoun in Jauniaux pa omenjata širok razpon od 0,1 – 3%.
Beri dalje