“Zakaj se je moralo zgoditi prav meni,” je eno prvih vprašanj, ki si ga zastavijo starši, ko jih zdravniki seznanijo z diagnozo njihovega otroka. Cerebralna paraliza je posledica okvare nezrelih možganov; motnja, ki se odraža v težavah z gibanjem, pogostejše so tudi motnje vida, sluha, govora in učne težave.
Beri daljeKo je odraščala generacija sedanjih staršev, so od svojih pogosto slišali reklo: »Kar znaš, to veljaš.« Z njim so hoteli svoje otroke spodbujati k učenju, s katerim bi nekoč prišli do kruha, kot so tudi radi rekli. Ta rek seveda v vseh letih niti malo ni izgubil na veljavi, a če si položaj ogledamo od bliže, nam kmalu postane jasno, da so ga starši verjetno vzeli malce preveč zares. Danes namreč ne velja več le zgornji rek, temveč se je k sodobni vzgoji vedno bolj priključila tudi filozofija »v vrtcu bo morda že prepozno.« S tem zagovorniki tovrstnega razmišljanja skušajo starše spodbuditi k čim zgodnejšemu usmerjanju v številna, praviloma intelektualna področja, na katerih se naj otrok začne razvijati, če hočemo, da bo odrasel v človeka z vsestranskimi potenciali.
Beri daljeJaka je deček, ki je malce drugačen od sošolcev. Je bolj nemiren, zgovoren in otroško nagajiv od drugih. Lansko šolsko leto je komaj izdelal letnik, čeprav so njegove sposobnosti povprečne. Letos je dobil novo učiteljico in dodatno individualno pomoč defektologinje. Vse kaže, da bo njegov končni uspeh dober. Toda naletel je na nove težave.
Beri daljeV poplavi medijskih sporočil na temo spolnosti ta tudi otroke zanima vse bolj zgodaj. Nekateri imajo že pri desetih letih vse fiziološke znake spolne zrelosti, njihovo osebnostno dozorevanje pa zelo zaostaja. Doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak poudarja, da je priprava na odgovorno spolnost mladostnika odvisna zlasti od tega, kako doživlja svoje starše. Predvsem pa najstnikom svetuje, naj jih ne premaga radovednost, kajti posledice nepripravljenosti na spolne stike so pogosto neprijetne.
Beri daljeIgrajmo se z otrokom! Pomagajmo mu, da skozi igro in v skladu s svojimi sposobnostmi razvije govor in komunikacijo.
Beri daljeČe otrok to počne po petem letu starosti, gre za bolezen, ki pa jo je mogoče ustrezno zdraviti in tudi ozdraviti. Nasveti za očke in mamice.
Beri daljeDa, vsekakor. Ne samo da jih smejo, temveč se temu nikakor ne morejo izogniti, če le imajo stike z vnuki. Otroci so kot “gobice”, ki vsrkavajo vase vplive iz okolja in si na osnovi teh izkušenj, v veliki meri povsem nezavedno, ustvarjajo podobo sveta in sebe v njem. Odrasli ljudje, s katerimi otrok preživi največ časa (starši, vzgojitelji, učitelji .), imajo običajno tudi največji vpliv na njegovo vzgojo. Vedeti pa je treba, da vzgajamo predvsem z lastnim zgledom. Besede, ki niso podkrepljene z dejanji, nimajo dobrega vzgojnega učinka. Svojega otroka ali vnuka vzgajamo zlasti s svojim odnosom do njega, do živali in rastlin, do sebe in drugih ljudi in do dela, ki ga opravljamo. Otroka ne moremo pretentati, vsaj ne na nezavedni ravni, saj zelo dobro čuti, kdaj smo iskreni, dosledni, kdaj mislimo resno in podobno. In če otrok preživi veliko časa s starimi starši, potem bo tudi ta odnos pustil svoje sledi v njegovi duševnosti.
Beri daljePrihaja čas, ko bomo starši vse pogosteje brisali smrkave nosove in mirili nadležen kašelj, pa tudi čas čisto pravih otroških nalezljivih bolezni. O noricah in drugih otroških boleznih smo povprašali Ireno Gorišek, dr. med.
Beri daljeSeptember za mnoge pomeni predvsem začetek pouka, novo šolsko leto in seveda – konec počitnic, s tem pa tudi slovo od poletnih užitkov – lenobnega poležavanja ob morju, sproščenega pohajkovanja, potovanj in tudi dopustniško razkošnega gledanja televizije. Čeprav vsi vemo, da s televizijo lahko vedno računamo. Vsak dan, vsako jutro, vsak večer, vsako popoldan, vsako noč – kadarkoli. Treba je samo pritisniti na gumb. In nato nas uči, zabava, informira, odpravlja tišino, odganja samoto, razvaja, sprošča, pa tudi jezi in živcira. Televizija živi z nami, ob nas, v nas. Ždi v naših glavah in se nam plazi pod kožo.
Beri daljeUstrezne vzgojne spodbude, opore, izkušnje in zgledi, ki jih je otrok deležen v svoji družini že od svojega prvega dne dalje, bi lahko preprečili velik del kasnejših stisk, bojazni in dejanske ogroženosti.
Beri dalje
