Dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Rumena rutica okoli vratu ne označuje le začetka šolanja, ampak dolgotrajno pot do izobrazbe in poklica. Pot, na kateri leži vse polno majhnih in večjih ovir
Beri daljePosameznik je enkratna in neponovljiva psihofizična celota. Vse življenje vpija informacije iz okolja, jih na svoj način preoblikuje in si gradi pojem samega sebe. Tako nastaja njegova samopodoba.
Beri daljeAnže je zdaj odrasel in srečno poročen moški. Pri njem ne opazimo nič posebnega. Prvič, ko sem ga videla odpirati konzerve s švicarskim nožkom, pa mi sprva ni bilo jasno, zakaj mu gre tako zelo težko od rok. Saj je vendar tako preprosto. Ko sem mu ponudila pomoč, mu je bilo sprva malce nerodno, nato pa je le popustil. Tako sem tudi izvedela njegovo zgodbo. Anže je levičar.
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljePlavanje je velikega pomena za življenje. Znanje plavanja je zelo pomembno za preventivo pred utapljanjem. Znanje plavanja omogoča ukvarjanje z različnimi vodnimi športi (potapljanje, sinhrono plavanje, hitrostno plavanje, skoki v vodo, vodna košarka, vaterpolo, jadranje na deski …). Plavanje predstavlja druženje, izkoristek prostega časa, dvig samozavesti, pozitivno vpliva na psihosocialni in gibalni razvoj otrok itd.
Beri daljeVečina staršev se še pred rojstvom sprašuje, kakšen bo njihov otrok. Zanimajo jih njegov bodoči videz, značajske značilnosti, interesi in še marsikaj. Če se jim rodi otrok, pri katerem se pokažejo znaki avtizma, se starši znajdejo pred občutno zahtevnejšimi vprašanji.
Beri daljeOdločitev, da bodo otroci odraščali in bodo vzgajani v dveh različnih jezikih, navadno spremljajo velika pričakovanja, a tudi strahovi. Na eni strani je tu upanje, da bodo otroci z dodatnimi jezikovnimi prednostmi uspešnejši v šoli in v poznejšem življenju, obenem pa obstaja strah (ki ga pridno spodbujajo nekateri prijatelji, sorodniki in različni psevdoznanstveniki!), da utegne otrok zaradi različnih impulzov, ki jih prejema iz domačega okolja, nazadovati v jezikovnem razvoju ali imeti zaradi tega nepotrebne težave.
Beri daljeO nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to pomeni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.
Beri daljeTa nora leta! To je pogosta misel včasih jeznih, razburjenih, spet drugič zmedenih in neredko zaskrbljenih staršev, katerih otroci naenkrat postanejo mladostniki. Kaj se je zgodilo z otrokom, ki smo ga še včeraj prvič pospremili v šolo? Preprosto. Podal se je na nekajletno potovanje, ki sega od otroštva do sveta odraslih. V tem času bo poskušal najti samega sebe, svoje želje, ideje, cilje, svoje mesto pod soncem.
Beri daljeGibalne sposobnosti so podobno kot umske in senzorne pod vplivom dednih dejavnikov in vplivom okolja. Res je, da gibalni razvoj napreduje po sistematičnih zakonitostih, vendar je za nekatere spretnosti (npr. drsanje, smučanje) potrebno učenje. V razvoju gibanja obstajajo med otroki sprejemljive razlike, zato nikar ne razumimo članka kot vodilo, ali se otrok razvija normalno ali ne. O tem naj presojajo strokovnjaki.
Beri dalje
