Cepivo pred virusom ščiti tako nosečnico kot plod. Raziskave so pokazale, da je okužba v nosečnosti zlasti v drugem in tretjem tromesečju povezana z višjim tveganjem nastanka razvojnih in zdravstvenih zapletov pri plodu in nosečnici. Bronhitis, ki se lahko razvije v pljučnico je le eden izmed najpogostejših zapletov. Redkeje se pojavijo še:
Okužba z virusom gripe v nosečnosti je povezana s prezgodnjim porodom, porodom otroka z nižjo porodno težo, ter višjim tveganjem smrti v prvem tednu življenja.
Da! Številne raziskave so potrdile, da je cepljenje proti gripi v vseh obdobjih nosečnosti povsem varno in ne prinaša dodatnega tveganja za vaše in otrokovo zdravje. Prav tako je varno za otročnice, ki dojijo.
V primeru, da je do spočetja prišlo po cepljenju, cepivo ne predstavlja nobenega tveganja za zdrav in normalen razvoj ploda.
Cepivo proti sezonski gripi je običajno na voljo od septembra dalje.
V februarju Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) oceni, kateri sevi virusov gripe se bodo na severni polobli pojavili v naslednji zimi. Na podlagi te ocene proizvajalcem priporočajo seve virusov, ki jih mora vsebovati aktualno cepivo proti sezonski gripi. Proizvodnja se prične v marcu, cepivo je nato na voljo v septembru.
Poznamo tri glavne vrste virusov gripe:
Med sezono gripe ponavadi krožijo virusi iz A in B skupine.
Cepivo proti gripi vsebuje tri različne viruse gripe (ponavadi dva iz A in enega iz B skupine). Virusi se gojijo v kokošjih jajcih (beljaku), nato se delovanje virusov onemogoči – modificira in očisti.
Cepivo proti gripi raste v jajčnem beljaku in lahko sproži alergijsko reakcijo na jajčne beljakovine. O alergiji pred samim cepljenjem opozorite zdravnika, ki bo poskrbel za alternativo izbiro cepiva.
Cepivo stimulira imunski sistem, ki ustvari protitelesa in imunost na virus. Modificiran virus v cepivu spremeni naravni virus tako, da se v telesu gostitelja obnaša povsem drugače. Naravni virusi se replicirajo veliko hitreje, tako da imunski sistem s svojim odgovorom precej zaostaja, prilagojeni virus pa se množi približno 500x počasneje.
Imunski sistem zaščito zgradi v približno 10 – 14 dneh po cepljenju. Protitelesa sčasoma oslabijo. Ta vrsta cepiva (mrtvo cepivo) za boljšo zaščito pred najnovejšimi sevi virusov zahteva vsakoletno cepljenje.
Cepiva proti sezonski gripi običajno ne povzročajo nezaželenih stranskih učinkov. Najpogosteje se za dan ali dva pojavita blago povišana telesna temperatura in šibkost v mišicah.
Bolečine v roki po cepljenju lajšate:
Cepivo ne vsebuje aktivnih virusov in ne povzroča gripe. Morebitne okužbe so posledica infekcije z drugimi virusi ali bakterijami, včasih pa se je moč okužiti tudi v inkubacijski dobi štirinajstih dneh po cepljenju, ko imunski sistem še proizvaja ustrezna protitelesa.
Alergije
Resne alergijske reakcije –anafilaksije, so redke. Cepivo proti gripi raste v jajčnem beljaku in lahko sproži alergijsko reakcijo na jajčne beljakovine. O alergiji pred samim cepljenjem opozorite zdravnika, ki bo poskrbel za alternativo.