Čudežna moč hišnih ljubljenčkov

Od udomačitve do danes je skupno življenje človeka in živali simbioza. To pomeni, da imata oba koristi od skupnega življenja. Do nedavnega je to držalo brez dvomov! Danes so prednosti simbioze neenakomerno zastopane. Človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi, ne trpijo. Pojem dobro počutje živali (animal welfare) bi moral biti deležen veliko večje pozornosti tudi v naši družbi.

Pri živalih, ki služijo človeku za družbo, je problem dobrega počutja vezan na znanje o živalih. Marsikdaj želi človek svojim ljubljenčkom dobro, pa jim zaradi svojega neznanja povzroča škodo. Zaradi tega je odnos človeka do živali odvisen tudi od starosti človeka in njegovih izkušenj.Otroci imajo do živali povsem drugačen odnos kot odrasli. Zato jim odgovornosti zanje ni mogoče povsem prepustiti.

Zanimive so raziskave, ki kažejo odnos otrok do različnih vrst živali. Pri dečkih v starosti 9 do 15 let so najbolj priljubljene živali pes in mačka, najmanj pa pajek in krokodil. Pri deklicah je med najbolj priljubljenimi konj, sledi mu pes. Med najmanj priljubljenimi živalmi pa e na prvem mestu pajek, sledi pa podgana .

Odločitev za hišnega ljubljenčka

Pri nabavi živali so v mnogih družinah pomembne želje otrok, odločitev pa je običajno v rokah odraslih. S stališča zaščite živali je pomembno, da si izberemo tako žival, ki ji bomo lahko nudili primerne pogoje za življenje in ji omogočil dobro počutje. Pri izbiri je pomembna naklonjenost posameznika do različnih vrst. Večinoma služijo živali kot spremljevalci lastnika; med živaljo in človekom se splete posebno razmerje, ki je enkratno in neponovljivo.

Uporaba živali v terapevtske namene

Vse pogosteje govorimo o uporabi domačih živali tudi v terapevtske namene.

Čeprav ima petterapija že dolgoletno tradicijo, nam je na voljo le majhen delček zapisov o tovrstnih pozitivnih učinkih.Vendar so številne raziskave v svetu, v zadnjem času pa tudi pri nas, dokazale ugoden vpliv hišnih ljubljenčkov na fiziološka in psihološka dogajanja v človekovem organizmu. V Sloveniji so najbolj poznane hipoterapije in terapije s psi in mačkami. Vse večje število lastnikov hišnih ljubljenčkov ( po nekaterih podatkih 180.000 ) pa vsakodnevno uživa terapevtske koristi lastnega psa. Psi svoje lastnike sprehajajo, jih s svojimi zahtevami silijo k redu, se jim ponujajo za božanje in jih pomirjajo, lastnike razveseljujejo ali nadlegujejo, kar je še posebej koristno pri depresivnih in melanholičnh ljudeh, jih z obveznim sprehajanjem vključujejo v družbo, pa če to želelijo ali ne, saj je splošno znano, kako hitro steče pogovor med lastniki psov, ki jim tem nikoli ne zmanjka. Sprehajalci s psi živijo specifično družabno življenje v zelo ugodni klimi ob aktivnosih z živalmi.

Prisotnost psa v otroškem vrtcu

Špela Juršič je leta 2004 raziskovala, kako lahko občasna prisotnost psa v otroških vrtcih pripomore h kvalitetnejšemu življenju otrok.

Pri dunajskem društvu »Tiere als Therapie« se je seznanila z vsebino šolanjen terapevtskih psov. Na podlagi razgovorov z vzgojiteljicama v dveh dunajskih vrtcih, kjer so bili bodisi organizirani redni obiski s psi ali pa je bil pes celo stalno prisoten, je prišla do podatkov o vplivu prisotnosti psa na otroke. Druženje s psom je imelo največji učinek pri otrocih, ki so bili najbolj nemirni in so v skupini najbolj motili potek dela. Med obiski psa so bili mirnejši, bolj sproščeni in med seboj bolj izenačeni glede na stopnjo aktivnosti. Vzgojiteljici sta poročali tudi o redkejšem pojavu agresivnosti. Pri otrocih, ki so imeli težave z vklopom v družbo sovrstnikov, je bilo opaziti velik napredek na področju socializacije. Preko obiskov terapevtskega psa, so se otroci seznanili tudi s pravilnim odnosom do živali, z neverbalno komunikacijo in se naučili kako je potrebno skrbeti za živali. Obiski terapevtskih psov so pripomogli k oblikovanju spoštljivega odnosa do vseh živih bitij, med otroci pa se je povečala tudi pripravljenost za pogovor. Enostavne vaje, ki so vključevale božanje, učenje ukazov, krtačenje, sprehajanje, spoznavanje različnih delov telesa in igranje s psom so prispevale k dopolnitvi otrokove socialne in čustvene plati.