Demografska rast: Izzivi in grožnje

Skrivnostna Azija

V državah, kot sta Indija in Kitajska, so posledice alarmantne maskulizacije še vedno nepredvidljive. Po besedah francoskega demografa Christophea Guilmota gre za spolno neravnovesje do katerega prihaja zaradi selektivnih abortusov ženskih zarodkov.

Številni strokovnjaki ocenjujejo, da bo čez petdeset let pomanjkanje žensk izzvalo učinek podoben segrevanju planeta: proces je neviden, vendar zelo resen, piše agencija AFP in dodaja, da se na 106 dečkov rodi 100 deklic. Že najmanjšo spremembo tega razmerja pa izzovejo nenaravni dejavniki.

V Indiji in Vietnamu se rodi 112 dečkov na 100 deklic, na Kitajskem 120, v nekaterih pokrajinah celo 130 dečkov na 100 deklic. V Azerbajdžanu, Gruziji, Armeniji je razmerje 115:100, negativno razmerje narašča celo v Srbiji in Bosni in Hercegovini.

Leta 1999 je indijski Nobelov nagrajenec šokiral s člankom ‘Več kot 100 milijonov žensk je proglašenih za pogrešane’. Danes je to število, v njegovi Indiji ki neguje tradicijo sinov, naraslo na 160 milijonov.

Dostopni diagnostični pregledi kot so ultrazvok omogočajo splav takoj, ko se ugotovi spol otroka.

Posledice bodo, v kolikor se razmerje v naslednjih desetih let ne bo popravilo, alarmantne. Enostavno bo zmanjkalo žensk, izhodišča pa bodo različna: od poliandrije (ženska z več partnerji), seksualnega turizma do katastrofalnih scenarijev ugrabitev, nasilja in sporov. Kot zanimivost naj povem, da je ravno pomanjkanje žensk pri mladih Vikingih, ki so bili mnogoženci, povzročilo njihove krvave pohode. V civilizaciji z rodno neuravnoteženostjo bodo najbrž vladali avtoritarni režimi, ki bodo lahko preprečevali nasilje. Prav iz Vikingške zgodovine se lahko naučimo, da je takšna družba izrazito nasilna.

Združeni narodi še niso sprejeli jasne strategije v boju proti temu pojavu, ocena demografa Guilmota pa zaskrbljuje saj meni, da se pojav širi tudi v vzhodni Evropi, kjer pa ljudje o njemu nisi niti najmanj seznanjeni.

Stara Japonska

Število prebivalcev na Japonskem konstantno pada, prebivalstvo se stara. Strokovnjaki so se odzvali tako, da so številne meje robotike posvetili razvoju pomoči za osebe v tretjem življenjskem obdobju.

Na Japonskem je povprečna življenjska starost najvišja. Moški v povprečju doživijo osemdeset let, ženske šestinosemdeset.

Istočasno se srečujejo s hitrim upadanjem natalitete. Japonska ima 127,7 milijonov prebivalcev od katerih je 23,2% starejših od petinšestdeset let. Do leta 2055 se predvideva, da bo Japoncev zgolj devetinosemdeset milijonov, odstotek starejših pa bo strahotno naraslo.

Spočetje na Japonskem je 1,39 otroka na žensko, kar je precej pod mejo 2,07, ki je potrebna za vzdrževanje današnjega nivoja. Oblasti zaenkrat še ne razmišljajo o ukrepih, ki bi vzpodbujali rodnost.

Upad števila prebivalcev samo po sebi ne predstavlja težave in Japonske ne ovira pri njenemu gospodarskemu uspehu, težavo predstavlja staranje prebivalstva, ki obremenjuje zdravstvo, socialno nego in pokojninsko blagajno.

Tu pomagajo roboti. Robot za umivanje las pomaga ljudem z revmatskimi obolenji, Panasonicova postelja se spremeni v elektrificiran fotelj, robotizirane noge sledijo signalom iz možganov, govori se, da so strokovnjaki iz Toyote in Honde razvili številne ‘hišne’ robote, ki bodo v pomoč starejšemu prebivalstvu.

Starejše prebivalstvo je vse bolj osamljeno, zato proizvajalci razvijajo modele afektivnih robotov, ki se gibajo in govorijo. Ob tem, da zabavajo lastnika ga vzpodbujajo k telesni vadbi, ipd. Na kratko: roboti ne morejo rešiti demografske krize, vendar na starejše ljudi vplivajo tako, da so dlje aktivni.

Politika enega otroka je tempirana bomba

Če v letu 1979 na Kitajskem ne bi začel veljati zakon enega otroka, bi danes na tem področju živelo 2 milijardi ljudi (danes 1,2 milijarde). Politika je s silo in pogosto nehumanimi sredstvi, kot so masovne sterilizacije, splavi v pozni nosečnosti in zavržene mlade deklice, pripeljala do krize s staranjem prebivalstva.

Kitajska je edina država v razvoju, ki se stara še preden je postala bogata, pravijo strokovnjaki. Kriza staranja prebivalstva je hitrejša kot v Evropi, kjer sta spočetje in smrtnost padala skozi celotno stoletje.

V naslednjih petih letih bo 16% Kitajcev starejših od šestdeset let (danes 13,3%), nekje v sredini stoletja pa bo odstotek 25%.

Oblastniki strašijo z obratno piramido 4-2-1, kar pomeni, da bo moral otrok edinec poskrbeti za svoje starše in stare starše. Nezaposlenost pa je tudi na Kitajskem dokaj visoka in vpliva na emigracijo Kitajcev.

Kitajska je šele v zadnjih letih uspela vzpostaviti sistem socialne varnosti in pokojnin za vse, pred njimi pa se je pojavil nov izziv izgradnje bolnišnic in domov za ostarele državljane. V tem trenutku jim za svoje upokojence manjka okoli 6 milijonov postelj.

Pred tako črno prihodnostjo svari Kitajski demograf He Yafu. Pravi, da bi morala država nujno preklicati zakon o enem otroku, saj je ravno reprodukcija univerzalna človekova pravica. Poudarja, da v današnjih časih, zaradi izobrazbe in službenih obveznosti, ženske ne bodo več rojevale večje število otrok.

Izobrazba je najboljša pot do nižjega števila otrok

Evropske države staranje prebivalstva skrbi. Kljub temu pa bo v naslednjih štiridesetih letih na zemlji že 8 milijard prebivalcev, je dejala Mary Robinson, ki je v UN odgovorna za človeške pravice.

Izobrazba deklet je najpomembnejši način, kako znižati višje število otrok. Vsa dekleta bi se morala vpisati v srednje šole, se poučiti o kontracepciji in tako znižati verjetnost nezaželenih nosečnosti. S šolanjem se bodo naučile čuvati svoje in zdravje svojih otrok, poudarja profesor Joel Cohen iz fakultete Rockfeller and Columbia v New Yorku.

V Somaliji, kjer je 70% prebivalstva mlajša od trideset let, ženske rodijo sedem, osem in tudi devet otrok. Žalostno je, da jim le število otrok predstavlja upanje, da bosta eden ali dva preživela.

S pridobljeno izobrazbo se bodo mlade ženske naučile preživeti, ter telesno in čustveno dozoreti. Skozi izobrazbo se bodo naučile, da imajo pravico do izbire, poudarja dr. Babatunde Osotimehin, direktor UN sklada za prebivalstvo (UNFPA). Pravica do izbire pa ne pomeni samo pravica do splava, ampak tudi do pravice načrtovanja družine in jemanja kontracepcije.

Statistični podatki kažejo, da je 80% državljanskih vojn med leti 1970 in 2007 vzklilo v državah z zelo mladim prebivalstvom. Somalija je samo ena izmed njih. V Jemnu se je število prebivalcev v zadnjih dvajsetih letih podvojilo, kar ustvarja ogromen pritisk na osiromašeno gospodarstvo.

Evropejci ne smemo pozabiti, da smo se s podobnimi težavami srečevali še pred kratkim. Robinsonova, bivša predsednica Irske in prva dama na tej dolžnosti, se je za ženske pravice borila v svoji katoliški domovini. »Številne ženske so čutile, da je njihova vloga poročiti se in postati mati. V ustavi smo imeli zapisano: Ženski pripada mesto v hiši.«