V raziskavi so spremljali vedenje petletnikov in njihovo dovzetnost laganju, nemiru, kraji in prestrašenosti.
Iz raziskave je razvidno, da je samo 6% dojenih otrok imelo eno izmed omenjenih vedenjskih motenj, v primerjavi s 16% nedojenih otrok. Ali gre razlika v dobro sestavinam materinega mleka ali neposredne interakcije otroka in matere v času dojenja, pa znanstveniki niso uspeli ugotoviti.
Znano je, da materino mleko vsebuje številne določene maščobne kisline, rastne dejavnike, ter hormone, ki so pomembni pri razvoju možganov in živčevja.
Že od prej poznamo številne raziskave, ki so znanstveno dokazale, da dojenje znižuje okužbe otrok in preprečuje debelost v odraslih letih.
Doječe matere so v povprečju starejše, višje izobražene in bolje situirane, kar pa lahko prav tako doprinese do redkejših vedenjskih motenj otrok.