Thursday, December 26, 2024

Dojenje je akt hranjenja in sožitja, ki že takoj po rojstvu poglobi prvi stik in povezanost med materjo in novorojenčkom, in nadaljuje naravni reprodukcijski cikel spočetja, nosečnosti in poroda. Materino mleko je najboljša hrana za otroka. Je »živa« snov, ki se časovno prilagaja presnovnim potrebam otroka in jih v celoti zadovolji do šestega meseca starosti.


Prvo dojenje novorojenčka naj bi potekalo že v roku pol ure po rojstvu. S prvim materinim mlekom, imenovanim kolostrum, novorojenček pridobi materina protitelesa, ki ga zaščitijo pred raznimi okužbami. Ob tem je pomemben stik koža na kožo, kar pomeni gol novorojenček na koži matere. Stik omogoča pozitivno psihofizično povezanost med materjo in novorojenčkom, ohranjanje primerne telesne temperature novorojenčka, kolonizacijo novorojenčka z mikroorganizmi matere in njegov občutek varnosti. Zgodnje prvo dojenje pozitivno vpliva na kasnejšo količino tvorbe mleka, ki pa je odvisna tudi od samega povpraševanja.

WHO svetuje izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in kasneje ob dopolnilni prehrani do 2. leta starosti ali več, kot želita mati in otrok. Pri izključnem dojenju prejema otrok zgolj materino mleko.

Prednosti dojenja

Res je, da tako kot vse ostale stvari, tudi nadomestki materinega mleka, kot so mlečne formule, pridobivajo vedno več in več izboljšav. Kljub temu pa ima materino mleko množico sestavin, ki jih še vedno ni mogoče kemično posnemati ali nadomestiti, kot so npr. aroma, proti-alergijski dejavniki, proti-mikrobni dejavniki, proti-tumorski dejavnik, hormoni, protitelesa, rastni faktorji in encimi. V primerjavi z mlečnimi formulami sta biokemična sestava in lastnosti materinega mleka nenadomestljiva faktorja.

Prednosti za novorojenčka
Materino mleko popolnoma zagotovi vsa potrebna hranila za zdrav razvoj in rast otroka. Ob prvem podoju z kolostrumom, takoj po porodu, pridobi novorojenček materina protitelesa, ki ga ščitijo pred raznimi okužbami kot so driska, pljučnica, itd. Poleg tega je najlažje prebavljiv, preprečuje alergije, ki so v zadnjih letih v porastu, pozitivno vpliva na psihofizično stabilnost matere in otroka. Znatno zmanjša tveganje za razna obolenja, kot so npr. vnetja dihal, vnetja srednjega ušesa, astma, atopični dermatitis, debelost, diabetes, levkemija.
Za primer si lahko vzamemo atopični dermatitis pri katerem je na podlagi dojenja ( > 3 mesece izključnega dojenja) zmanjšana obolevnost za kar 42% pri otrocih z pozitivno družinsko anamnezo in za 27% z negativno družinsko anamnezo (American Academy of Pediatrics, 2012).

Prednosti za mater
Pri dojenju se sproščata dva hormona. Eden izmed njih, tako imenovan oksitocin, takoj po rojstvu vpliva na dodatno krčenje maternice, kar zmanjša možnost poporodne krvavitve. Ob dojenju ženska hitreje izgublja poporodno težo. Dojenje zmanjša možnost za razna obolenja, kot so npr. poporodna depresija, rak dojk in jajčnikov, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza v kasnejšem obdobju življenja in debelost. Ob rednem dojenju je tudi oblika kontracepcije – laktacijska amenoreja. Je brezplačno in praktično.

Prednosti dojenja za družbo
Zaradi manjše obolevnosti otrok ima družba posledično manjše stroške za zdravstveno oskrbo otrok. Iz vidika ekologije je dojenje najprimernejši način hranjenja otrok – varovanje narava, energije, manj obremenjeno okolje.

A newborn has only three demands. They are warmth in the arms of its mother, food from her breasts, and security in the knowledge of her presence. Breastfeeding satisfies all three (Grantly Dick-Read). Če še »poslovenimo«, nam ta zapis sporoča, da ima novorojenček le tri zahteve. To so uravnavanje primerne telesne temperature v materinem objemu, materino mleko za vse presnovne potrebe in materina prisotnost. Dojenje zajame in zadovolji vse tri.

M. M., študentka babištva

Kategorija:   dojenček, Dojenje
Naslednji prispevek

Zakaj otroške hojice niso priporočljive

21 oktobra, 2018 0