Drobnič želi izbire za življenje

Vodja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pojasnjuje, da je predlog za plačilo splava, ki je v javnosti povzročil mešane odzive, le eden izmed ukrepov, ki ga je potrebno obravnavati skupaj z ukrepom za vzpostavitev sistema pomoči nosečnicami in mladim materam v stiski ter ukrepom, ki vzpodbuja posvojitve in rejništvo.

Drobnič opozarja, da se za ukrepi skriva več smernic. Prva in obenem tudi temeljna je, da je življenje od spočetja do naravne smrti vrednota. Število splavov je boleča rana družbe, ki je premalo naklonjena življenju in ni sposobna nuditi zadostne opore materam in staršem v stiski, pravi.

"Plačevanje države za splav nepravično"
Druga smernica je socialna pravičnost. Minister pojasnjuje, da si v Sloveniji mnogi pari, ki so neplodni, želijo spočeti otroka. Pri tem pa jim zavarovalnica povrne le štiri poskuse umetne oploditve, vse naslednje, ki lahko stanejo med 400.000 in milijon tolarji, pa si morajo kriti sami.

Odločitev za posvojitev ali rejništvo
Po mnenju ministrstva je nepravično, da mora par, ki želi podariti življenje, pomoč plačevati sam, medtem ko država plačuje za prekinitve nosečnosti. Materam, ki otroka ne želijo obdržati, naj bi ob vzpostavitvi sistema rejništva in posvojitve omogočili, da ga oddajo tistim, ki si ga želijo. Če pa mati ali starši ne sprejmejo nobene ponujene možnosti, naj bi postopek prekinitve nosečnosti krili sami. Sam poseg sicer stane dobrih 100.000 tolarjev.

Drobnič še poudarja, da direktiva staršem ne krati pravice, da odločijo o rojstvu spočetega otroka, spodbuja pa jih, da se ne odločijo za prekinitev nosečnosti.

Število splavov upada
Strategija ministrstva je naletela na mešan odziv v javnosti. Jože Bertole, direktor Ginekološke klinike v Ljubljani, je prepričan, da ima direktiva v veliki meri ideološki naboj, po njegovem pa rodnosti tudi ni mogoče zvišati s sankcijami. Ob tem navaja podatke, da v Sloveniji število splavov iz leta v leto upada. Leta 1982 jih je bilo narejenih skoraj 20.000, lani pa manj kot 6.000.

Zatekanje k ilegalnim splavom?
Barbara Mihevc Ponikvar z Inštituta za varovanje zdravja pa opozarja, da bi imela direktiva glede splavov negativne posledice, potem ko bi se mnoge matere v finančni stiski zatekale k ilegalnemu splavu, poroča TV Slovenija.

Mnogi opozarjajo, da na rodnost v veliki meri vplivajo tudi širši družbeni dejavniki, saj so starši v današnji družbi precej manj konkurenčni, na njihovo odločitev za otroka pa vpliva tudi finančna zmožnost in lastna streha nad glavo.

Nekateri pa so opozorili še na nekatere druge sporne dele direktive, saj naj bi se dotikala intime do te mere, da določa pravilen način oblačenja žensk.

Vir: RTVSLO