Drugačni zakonski slogi: swingerji

Swinganje bi lahko označili kot nov eksperiment v sodobni spolnosti. Strokovnjaki ga opredeljujejo kot soglasno seksualno poligamijo znotraj meja čustveno monogamnih, navadno zakonskih odnosov. Swinganje zastavlja presenetljiva vprašanja o mejah in možnostih tradicionalnih zakonskih odnosov. Ključno vprašanje pri tem se glasi, ali swinganje "deluje", ali torej dela zakonske pare zadovoljnejše v zakonskih odnosih.

Kaj je swinganje?

Swinganje kot alternativni življenjski slog je poskus kombinacije seksualne poligamije s čustveno monogamijo. Zaradi tega je seveda temeljito drugačno od zahodnega modela romantične ljubezni, ki predpostavlja, da sta seksualna in čustvena monogamija neločljivo povezani. V nasprotju s "svobodnimi zakoni" iz sedemdesetih let 20. stoletja, ki so zagovarjali neposesivno ljubezen in strpnost do zakonske nezvestobe, ali poliamornosti – ljubezni do večjega števila ljudi hkrati – je swinganje poligamna seksualna dejavnost, ki jo par obravnava podobno kot vsako drugo družabno dejavnost, ki jo doživi skupaj. Čustvena monogamija ali predanost ljubezenskemu odnosu z zakonskim partnerjem ostaja primarno jedro takšnega para. Swinganje navadno poteka v navzočnosti zakonskega partnerja/partnerice, pri čemer je pomembna privolitev obeh partnerjev v takšno izkušnjo. Čeprav swingerji pogosto postanejo intimni prijatelji z drugimi sorodnimi pari, med njimi obstajajo pravila, ki omejujejo čustveno navezanost na drugega seksualnega, torej "ne-zakonskega" partnerja. Čeprav swinganje vključuje seks z tretjimi osebami (poleg zakonskega partnerja), naj bi po trditvah tistih, ki ga udejanjajo, tako seksualno kot čustveno koristilo odnosu zakonskega para. Z odstranitvijo skrivnostnosti in radovednosti, ki je lastna posameznikovi naravni želji po seksualni pestrosti, naj bi par pri swinganju doživljal svoje fantazije skupaj, brez prevare ali občutka krivde. Z odstranitvijo prevare iz odnosa naj bi se razvila nova stopnja zaupanja in odprtosti, brez uničevalne prtljage ljubosumja.

Kdo so swingerji?

Swinganje kot alternativni zakonski slog je znan že nekaj desetletij, vendar smo doslej o tem fenomenu vedeli presenetljivo malo. Najnovejše študije odstirajo pogled v svet swinganja. Ocene deleža parov, ki udejanjajo swinganje, se zelo razlikujejo. Po raziskavi, ki jo je leta 1995 opravila Severnoameriška zveza swingerskih klubov, naj bi v ZDA v svoj zakon do določene mere vključilo swinganje do 15 odstotkov parov. Druge ocene so zmernejše. Tako naj bi se v swinganje vsaj občasno vključevalo od 2 do 3 odstotkov poročenih parov. Če se ozremo še po demografskih podatkih, se zdi, da so swingerji presenetljivo dobro vključeni v družbo in da so – presenetljivo – naravnani konservativno. Res pa je, da se pri vprašanjih, ki zadevajo spolnost in zakon, opredeljujejo manj rasistično, manj seksistično in manj heteroseksualno kot splošna populacija. Ko gre za politično usmeritev, naj bi bili pretežno konservativni oziroma zmerno konservativni. Večina jih spada v srednji in zgornji srednji razred, njihova povprečna starost je 39 let. Zaradi naraščanja privržencev tega alternativnega življenjskega sloga ne preseneča, da v večini zahodnih držav delujejo dobro organizirani klubi, ki so cvetoč posel. V svoji ponudbi zagotavljajo vse ravni družabnih dejavnosti za swingerje, skupaj s počitniškimi aranžmaji, letnimi konferencami, seminarji …

Kdo in kakšni so swingerji?

– Po raziskavah naj bi swinganje udejanjalo od 2 do 3 odstotki poročenih parov.
– Swingerji so pogosto konservativno naravnani.
– Pri vprašanjih, ki zadevajo spolnost in zakon, se opredeljujejo manj rasistično, manj seksistično in manj heteroseksualno kot splošna populacija.
– Po politični usmeritvi naj bi bili pretežno konservativni oziroma zmerno konservativni.
– Večina jih spada v srednji in zgornji srednji razred, njihova povprečna starost je 39 let.

Swinganje in zakonski stan

Strokovnjaki nimajo prave razlage, zakaj se pari odločijo, da bodo sprejeli takšen življenjski slog, kot tudi ne morejo z gotovostjo trditi, kakšne učinke ima swinganje na zakonske odnose. Nekateri razlagajo swinganje kot rešitev za zakonsko krizo, ki je posledica seksualne rutine. Po treh do sedmih letih zakona je potrebna večja stopnja stimulacije, če naj pride do enake stopnje seksualne vzdraženosti, kot jo je par predhodno dosegel zgolj s pogledom ali preprostim dotikom. Par, ki je dovzeten za nove in drugačne seksualne izkušnje, bo začel odkrivati nove poti skupne seksualne zadovoljitve. Na tej stresni točki se v zakonskih zvezah poveča stopnja nezvestobe in tudi ločitev. Pari, ki najdejo pot do vnovične duševne in čustvene povezanosti, bodo z večjo verjetnostjo prebrodili to obdobje. Swinganje je tako lahko ena od rešitev za problem navajenosti in seksualne rutine, saj prinaša seksualno raznovrstnost, avanturo in priložnost, da izživijo seksualne fantazije para kot celote, in to brez skrivnosti in prevare. Nekateri k problemu navajenosti in rutine dodajajo še druge značilne razvojne spremembe, s katerimi se srečujejo pari srednjih let. Tako naj bi imelo swinganje razvijalo družabne vezi para in zadovoljilo seksualne potrebe obeh partnerjev. Večina parov se začne spogledovati s swinganjem v poznih tridesetih, ko popusti pritisk vzgoje otrok in ustvarjanja kariere. Po dolgih letih se prvič znajdejo pred priložnostjo, da razširijo svoje interese. Skupaj so dozoreli in zaželijo si poudarka na spolnosti. Ženske dosežejo obdobje, ko njihova spolnost ni več osredotočena na reprodukcijo, otroci vstopajo v puberteto, to pa zmanjša pritisk, ki ga ustvarja ukvarjanja z majhnimi otroki. Tradicionalne spolne vloge postanejo prožnejše. Swinganje dovoljuje raziskovanje seksualnosti, ki sega onkraj monogamne zakonske postelje, pri čemer nista ogrožena zakonski stan in varnost, ki jo ponuja. Pari zagotavljajo, da swinganje krepi njihove zakonske odnose. Tako za moške kot ženske se zdi, da nimajo večjih težav z ljubosumjem. V primerjavi s splošno populacijo swingerji ocenjujejo svoje zakone kot srečnejše, svoje celotno življenjsko zadovoljstvo kot večje in svoje življenje kot zanimivejša.

Patologija ali normalna oblika spolnosti?

Če swinganje res "deluje", se nam takoj zastavi vprašanje, ali je tako zato, ker imajo takšni pari posebne patološke potrebe in interese, po katerih se razlikujejo od splošne populacije. Rezultati raziskav odkrivajo, da se swingerji po ničemer ne razlikujejo od splošne populacije – ne po predhodnih izkušnjah z zlorabami ali odraščanju v disfunkcionalnih družinah, prav tako nimajo znatno drugačnih pojmovanj in pričakovanj, ki bi odstopala od večine populacije. Seveda bo treba opraviti še številne empirične raziskave, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, ali ta alternativni življenjski slog dejansko krepi ali slabi zakonske odnose. Toda po mnenju mnogih je v obdobju, ko skoraj 40 odstotkov soprogov in 30 odstotkov žena priznava, da so imeli vsaj eno zunajzakonsko afero, v družbi, kjer je stopnja razvez prvega zakona približno 60-odstotna in kjer postaja nestabilnost družine in starševsko zanemarjanje otrok svetovni problem, vsak poskus vnovične opredelitve ljubezni in krepitve zakonskih vezi vreden pozornosti. Nemara so swingerji v resnici našli način, kako stabilizirati svoje odnose in krepiti družinske vezi, vendar bi bilo nespametno, če bi njihov življenjski slog in definicijo uspešnega zakona posplošili kot edino možno rešitev za krizo sodobnih zakonskih zvez. Vsak človek si mora sam odgovoriti na vprašanje, kaj mu pomeni lastna seksualnost in v kateri smeri jo želi razvijati, kaj mu pomeni partner in kakšno mesto ima seks v njegovem partnerskem odnosu. Swinganje je zgolj ena od možnosti, ki ni nujno najboljša, niti ni primerna za vsakogar.

Različni slogi swinganja

Swinganje je oblika rekreacijskega družabnega seksa, navadno med heteroseksualnimi pari, ki srečujejo druge heteroseksualne pare zaradi seksa in/ali trajnega intimnega prijateljstva. Swinganje ima več oblik; obstajajo različni slogi swinganja. Nekateri ljudje ne želijo biti navzoči, medtem ko ima njihov partner seks z drugo osebo ("zaprto swinganje"), drugi si to želijo ("odprto swinganje"). Obstaja tudi "mehko swinganje" – izraz se nanaša na pare, ki se izmenjajo zgolj pri predigri in se nato za dejanski seks vrnejo k primarnemu partnerju. V nekaterih swingerskih klubih poteka seks med pari na samem mestu, v drugih si pari zgolj izmenjajo podatke, s seksualno dejavnostjo pa se ukvarjajo na drugem, skupno dogovorjenem mestu.

Samske – dobrodošle

Medtem ko so samske ženske večinoma dobrodošle na swingerskih prireditvah, se stopnja, do katere so dobrodošli samski moški, precej razlikuje od kluba do kluba.

Neodločeno
Biseksualni?

Zanimiv je dvojen odnos do biseksualnosti, ki se odraža v swingerskih skupnostih. Ženska biseksualnost je za swingerske skupnosti na splošno sprejemljiva, stopnja, do katere je sprejemljiva moška biseksualnost, pa se razlikuje od kluba do kluba.

V razmislek
Misel na seks z drugim?

Ljudi privlači swinganje zaradi vrste različnih razlogov. Številnim parom se zdi misel na seks z drugimi ljudmi zelo razburljiva, zato lahko postane swinganje katalizator za izboljšanje njihovega lastnega seksualnega življenja. Nekaterim ljudem se zdi prevladujoč odnos družbe do seksualnosti preveč omejujoč in vidijo v swinganju priložnost za novo obliko družabnih vezi in prijateljstva med podobno mislečimi ljudmi. Drugi preprosto menijo, da mora biti seks naravna možnost v vsakem prijateljskem odnosu, v katerem obstaja vzajemna privlačnost, zato cenijo relativno odprtost in pozitivno naravnanost, s katero swingerska skupnost gleda na seks.

Vir: www.viva.si