Dvojezične demenca prizadene kasneje

Ljudje, ki so "polno dvojezični" in oba jezika govorijo vsak dan večino svojega življenja, v primerjavi s tistimi, ki vsakodnevno uporabljajo le en jezik, kasneje prizadene demenca.

Kanadski strokovnjaki ocenjujejo, da dvojezični ljudje za demenco zbolijo do štiri leta kasneje kot drugi. Trditev so podkrepili z razlago, da "dodaten napor, ki je potreben za uporabo več kot enega jezika, spodbudi prekrvavljenost možganov in zagotavlja, da živčne povezave v njih ostajajo trdnejše in bolj zdrave". To pa sta dva pomembna dejavnika, ki pomagata v boju proti demenci.

"Med uporabljanjem dveh jezikov bolj zaposlujemo tisti del možganov, ki takšno \’telovadbo\’ potrebuje. Možgani zato ostajajo krepki," so povedali na univerzi v Torontu. Kanadski znanstveniki so med letoma 2002 in 2005 opazovali 184 starejših ljudi z znaki demence. Med njimi je bilo 91 enojezičnih in 93 dvojezičnih. Ugotovili so, da so bolezenski znaki demence pri enojezični skupini postali opaznejši pri povprečni starosti 71,4 leta, pri dvojezični skupini pa šele pri starosti 75,5 leta. A Kanadčani poudarjajo, da dvojezičnost znake demence le zamakne, ne pa prepreči. Otroci narodnostno mešanih zakonov, ki se s staršema že od malega pogovarjajo v dveh jezikih, so torej v življenje krenili z dobro popotnico.