EPH gestoza

Termin gestoza je splošen naziv za bolezni, ki se pojavijo v nosečnosti (gestaciji), oz. patološki dogodki v organizmu nosečnice. V izvorni terminologiji ločimo dve obliki gestoze: zgodnja in pozna gestoza.

Zgodnja gestoza

Patologijo zgodnje gestoze umeščamo v prvo tromesečje nosečnosti in zajema prekomerno izločanje sline in prekomerno bruhanje v nosečnosti.

Prekomerno izločanje žleze slinavke v nosečnosti (ptyalismus) je povsem običajen, vendar zelo neugoden simptom zgodnje nosečnosti. Pogosteje se pojavi pri nosečnicah, ki trpijo za jutranjimi slabostmi. V kolikor govorimo o večjih količinah (več kot 1 l/dan) lahko stanje privede do ulceroznega stomatitisa in dehidracije. Za zdravljenje motnje še ni zanesljivega zdravila, v ekstremnih primerih se zelo previdno daje odmerke zdravil iz skupin trankvilizatorjev, sedativov, antihistaminikov in atropina.

Jutranja slabost in bruhanje sta kljub temu, da se pojavljata zgolj v 1/3 do ½ nosečnosti, sinonima za zgodnjo nosečnost. Etiologija jutranje slabost v nosečnosti še ni popolnoma jasna, vendar se povezuje z visoko vsebnostjo hCG hormona v prvih dvanajstih tednih nosečnosti. Z vpadanjem hCG po šestnajstem tednu nosečnosti, se pri večini nosečnic omenjene tegobe tudi končajo.

Poleg hormonskih dejavnikov, pa pomembno vlogo igrajo tudi psihološki in emotivni dejavniki.

Pri lažji obliki motnje nosečnica ne izgublja telesne teže, vitalne funkcije niso prizadete. Zmerno huda oblika pomeni bruhanje pet do desetkrat na dan, pri čemer prihaja do izgube telesne teže, hitrejšega srčnega utripa, manjšega izločanja tekočine in spremembe sestave elektrolitov v krvi.

Težka oblika (hyperemesis gravidarum) pomeni več kot desetkratno bruhanje, ki ga spremlja huda dehidracija, anuria, v najtežjih primerih se lahko pojavijo halucinacije, delirij, zlatenica, koma in smrt. V tem primeru je potrebna nujna hospitalizacija nosečnice, zdravljenje, poleg sedacije in kortikosteroidne terapije, zajema še nadomeščanje tekočine, elektrolitov in vitaminov. V sicer zelo redkih primerih lahko stanje privede do poškodbe ledvic in jeter, v tem primeru pa je nujno potrebno prekiniti nosečnost.

Poznejše gestoze

Kasnejše gestoze se redko pojavijo pred 24. tednom nosečnosti in 48 ur po porodu, incidenca stanje je med 3 – 10% nosečnosti. Simptomi zajemajo pojav edemov (E), kar pomeni nabiranje tekočine v tkivu, proteinurijo (P) s > 0,3g/l beljakovin v urinu/dan in hipertenzijo (H) pri čemer je sistolični tlak višji ali enak 140mm Hg, ter diastolični višji ali enak 90 mm Hg.

Začetnice simptomov tvorijo kratico EPH, zato se za nosečnost značilna bolezen imenuje EPH gestoza.

EPH gestoza se deli v več skupin:

• Po simptomih
• Po patogenezi
• Spremljevalnimi boleznimi
• Teži simptomov

Kljub temu pa se najpogosteje uporablja lestvica ameriškega komiteja za zaščito mater, po kateri razlikujemo akutno toksemijo nosečnosti, kronično hipertenzijo, ter neumeščena stanja in bolezni.

Akutna toksemija

Akutna toksemija nosečnosti zajema dva stanja, preeklampsijo in eklampsijo. Za preeklampsijo se definira povišan krvni tlak (PIH – pregnancy induced hypertonia) in proteinurija v nosečnosti, za eklampsijo pa so značilni predvsem krči v nosečnosti. Pri tem se eklampsija najpogosteje navezuje na preeklampsijo, čeprav krči lahko nastanejo brez znakov preeklampsije.

Zakaj se v nosečnosti pojavita visok krvni tlak in poškodba ledvic, ki privede do izločanja beljakovin, še ni popolnoma raziskano in pojasnjeno. O pojavu obstajajo številne hipoteze, najbolj logična pa je teorija o nezadostni funkciji trofoblastov in ne dovolj učinkoviti eroziji spiralnih arterij maternice. Pri nekaterih nosečnostih do tega delovanja sploh ne pride, posledično pa arterije postanejo debelejše, večjega tonusa in manjšega notranjega volumna. Pri tem pa verjetno pomembno vlogo igra tudi manjše izločanje prostaciklina PGI2, pri čemer lahko vlogo igra tudi genetska napaka pri kodiranju trofoblastne produkcije PGI2 in TXA2.

Razpravlja se tudi o drugih možnih mehanizmih, kot je npr. zaviranje izločanja prostaglandinov kot posledice lokalnega delovanja kateholamina in progesterona, oz. poškodb endotelnih celic po poti enega izmed serumskih dejavnikov (lipidni peroksidi – malonaldehid).

V vsakem primeru pa gre za neravnovesje pri tvorjenju prostaciklina PGI2 in tromboksana TXA2, ki sta odgovorna za številne kaskadne reakcije, ki privedejo do poškodb ledvic, ter posledično proteinurije, povišanega krvnega tlaka in manjšega pretoka krvi skozi maternico in posteljico. Posledično se lahko pojavi zastoj rasti ploda, kot tudi večje število mrtvorojenih otrok in nedonošenčkov v primerjavi z zdravo nosečnostjo.

Najtežji stadij EPH gestoze pa je eklampsija, za katero je značilna nenadna izguba zavesti in pojav krčev, po čemer lahko pride do krajše ali daljše kome.

Diagnostika in spremljanje nosečnosti kot tudi potek poroda sta v obeh primerih izjemnega pomena in zelo zahtevna. EPH gestoza je pravzaprav razlog, zakaj se ob vsakem pregledu v nosečnosti v okviru antenatalne nege preveri telesna teža matere, krvni tlak in vsebnost beljakovin v urinu. Že najmanjši sum oz. že zgolj en simptom EPH gestoze zahteva številne laboratorijske teste, kot tudi intenzivno ultrazvočno in kardiotokografsko spremljanje.

3D ali 4D ultrazvok nimata pri nobeni drugi bolezni v nosečnosti pomembnejše vloge. Merjenje pretoka krvi skozi krvne žile maternice med 20-tim in 24-tim tednom nosečnosti lahko v večini primerov napove pojav kasnejše gestoze. Pri vseh malo težjih oblikah je potrebna nujna hospitalizacija in intenziven nadzor, zdravljenje pa se določi na podlagi izvidov, stanju nosečnice in gestacijske starosti. Nosečnost se lahko zaključi po naravni, vaginalni poti, v primeru, da obstajajo indikacije za carski rez pa se nosečnost zaključi s pomočjo operativnega posega ali carskega reza.

EPH gestoza je šolski primer kako pomembni so v okviru antenatalne nege redni ginekološki nosečniški pregledi, ki so pomemben dejavnik pri nadziranju pravilnega poteka nosečnosti in poroda, oz. prepoznavanju potencialnih virov nevarnosti za mater in otroka.