Vprašanje, ki vam je verjetno že kdaj prekrižalo misli. Ko pride do spola otroka, imamo pred, pa tudi med samo nosečnostjo, vsi vsaj manjše preference. Ko se otrok rodi, ga imamo najraje na svetu, ne glede na spol. A kaj, ko tega otroka vzgajamo? Kdo predstavlja večji napor in izziv, dečki ai deklice?
Mnenja so deljena. Od tega, da večji izziv predstavljajo dečki, saj se moramo zanje bolj potruditi, da jih umirimo, do tega, da je pri deklicah več dela, sploh, ko pričnejo s šolanjem.
Pri dojenčku je stvar enostavna, saj je popolnoma vseeno, katerega spola je. Jokal in jedel bo, ne glede na to, ali je fantek ali punčka. Upoštevati moramo, da je vsak otrok, kot tudi posameznik nasploh, individualen. Vsak ima svoje lastnosti, želje. Tako so razlike vidne tudi znotraj samega spola. Starši pa se ne zavedajo, da že od rojstva z otrokom ravnajo drugače, glede na spol. Kasnejša vzgoja je odvisna od zahtev družbe, v kateri živimo in od okolice, pa tudi od prepričanj staršev. Slednja so nemalokrat zgrajena na podlagi stereotipne obravnave deklic in dečkov.
Da je vzgoja resnično odvisna od družbe, pričajo obredi in rituali. Živimo v različnih okoljih in obravnavanje spola je tudi kulturno pogojeno. Ponekod je rojstvo deklice nepomembno, vsi pa želijo sina v družini, ki bo jo vodil in prenesel družinski priimek v naslednje generacije.
Dečki in deklice se različno vedejo, različno dojemajo in drugače čustvujejo. Pa do teh razlik pride biološko, so z njimi že rojeni, ali se razlike oblikujejo v prvih letih živjenja, ko otrok sprevidi, kako ga (glede na njegov spol) dojema okolica? Mnenja znanstvenikov so dejena.
Fantki naj bi manj ubogali. So manj poslušni in samosvoji. Zato jih je težko vzgajati. Ko pa otrok vstopi v osnovno šolo, pa je deklica tista, ki zahteva več truda od staršev. Fantki so manj ubogljivi v zgodnji razvojni fazi, razlog pa tiči v počasnejšem razvoju možganov oziroma počasnejšem razvoju tistega predela, ki nadzira sluh. Deklicam se ta del razvije hitreje, zato okolico bolje dojemajo in razumejo. So pa slednje manj samozavestne z vstopom v osnovno šolo, saj so občutljive na čustva in neverbalno govorico.
Psihologi pravijo, da so fantki že po naravi nagnjeni k tveganjem in aktivnosti, punčke pa k čustvovanju in pasivnosti.