Fibromialgija

Vzroki

Kot smo že zapisali v uvodniku, natančen vzrok nastanka bolezni ni znan, se pa povezuje s sledečimi stanji:

• Depresijo in tesnobo
• Bolečinami v mišicah
• Kroničnimi glavoboli kot posledico otopelosti vratnih mišic
• Odrevenelostjo in pojavom mravljincev
• Otekanjem rok in pojavom edemov na stopalih in gležnjih
• Sindromom nemirnih nog
• Sindromom razdražljivega črevesja
• Kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom
• Odvisnostjo
• Predmenstrualnim sindromom
• Razdražljivim mehurjem
• Raynaudovim fenomenom

Dejavniki tveganja

Fibromialgija se lahko razvije brez zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja, vendar več kot je prisotnih motenj, večja je pojavnost.

Poleg omenjenih potencialnih povzročiteljev pa se fibromialgija povezuje še z naslednjimi fizičnimi stanji:

• Spol: čeprav se lahko razvije tudi pri moških, statistični podatki kažejo, da pri ženskah obstaja kar sedemkrat višja verjetnost razvoja bolezni.
• Starost: lahko se pojavi v vsakem starostnem obdobju, vendar je tveganje obolevanja najvišje med 20 – 60-tim letom.
• Genetski dejavniki: raziskave so potrdile, da se lahko fibromialgija prenaša na potomce
• Življenjski stil: travmatični dogodki in čustvena otopelost povečujejo tveganje.
• Duševne bolezni: neposrednih dokazov, da fibromialgijo sprožajo duševne bolezni ni.

Diagnoza

Splošni zdravnik v namen diagnoze paciente napoti k revmatologu, ki z zapleteno anamnezo diagnosticira bolezen. Iz diagnostike so izločeni krvni testi in rentgen.

Za diagnozo se uporablja lestvica fizične bolečine na vratu, hrbtu, prsih, komolcih, bokih, zadnjici in kolenih. Simptomi bolečine se spreminjajo in tako neposredno vplivajo na diagnozo. Zadnji diagnostični kriterij je prišel v veljavo leta 2010, ter vključuje merjenje indeksa razširjene bolečine s pomočjo lestvice resnosti simptomov. Bolečina se mora pojaviti na vseh štirih kvadrantih telesa.

Raziskovalci Ohio State University so pred kratkim zaključili pilotno raziskavo v kateri so s pomočjo visoko zmogljivega elektronskega mikroskopa analizirali vzorec krvi pacientov. Znanstveniki bi z raziskavo radi razvili enostavno in hitro diagnostično metodo. Diagnoza fibromialgije ponavadi traja pet let od pojave prvih simptomov.

Simptomi

Nabor simptomov fibromialgije je zares širok:

• Bolečina: običajno topa bolečina, ki se najprej pojavi v mišicah. Intenzivnost bolečinskega indeksa se spreminja iz dneva v dan. Značilnih je 18 bolečinskih točk: sprednji del vratu, notranja stran kolenskega sklepa, zadnjem predelu glave in komolcih. Nekateri pacienti se pritožujejo nad kljuvajočim glavobolom, ki povzroča slabost in pojav svetlobnih bliskov ali zvezdic.
• Fibro megla (kognitivne motnje in težave s spominom)
• Asomnija (nespečnost):  skoraj vse kronične bolezni vplivajo na spanec. Manj spanca pa povzroča hujše simptome, pojavi se lahko apneja in sindrom nemirnih nog.
• Sindrom razdražljivega črevesja: povzroča napihnjenost, trebušne krče, ter druge gastrointestinalne incidente.
• Ravnotežje: težave z ravnotežjem
• Depresija: tretjina pacientov trpi za depresijo

Napoved

Fibromialgija je kronična neozdravljiva bolezen, ki jo spremljajo lažji ali težji simptomi. Fibromialgija ni progresivna ali življenju nevarna bolezen. Napoved je najboljša za zdravljene posameznike. Zdravljenje je primarno usmerjeno v zmanjševanje stresa, večjo fizično aktivnost, ter tehnike, ki spodbujajo kakovostnejši spanec.

Zdravila

Zdravniki običajno predpišejo uspavalna zdravila, protibolečinska zdravila in antidepresive.

Za zdravljenje fibromialgije je FDA odobrila zgolj tri osnovna zdravila in njihove generike:

• Cymbalta (duloksetin)
• Savella (milnacipran)
• Lyrica (pregabalin)

Preventiva

Bolezen je kljub sodobnim diagnostičnim in raziskovalnim metodam še vedno dokaj velika neznanka, zato so malo znani tudi načini zmanjševanja tveganja razvoja omenjenega stanja. Zdravila za zdravljenje fibromialgije ni! Zdravljenje se osredotoča na zmanjševanje bolečine in drugih simptomov.

Alternativne možnosti

Za lajšanje simptomov fibromialgije pa so na voljo nekatere učinkovite alternativne možnosti zdravljenja:

• Joga: raziskava iz leta 2011 je pokazala, da dvakrat tedenska 75 minutna vadba joge, lajša bolečino in znižuje vsebnost stresnega hormona kortizola v krvi.
• 5-HTP: druga alternativna metoda je usmerjena v zdravljenje z naravno aminokislino 5-HTP. Deluje podobno kot antidepresivi, povišuje vsebnost seratonina – nevrotransmiterja, ki zmanjša sposobnost zaznavanja bolečine in dviga razpoloženje.
• Akupunktura: raziskava iz leta 2013, v kateri je sodelovalo 395 pacientov je pokazala, da ta starodavna metoda zmanjša simptome bolečine in togosti oz. odrevenelosti.