Ginekologi in vprašanja o spolnosti in spolnih navadah

Poročilo je zajelo rezultate raziskave o komunikativni relaciji o spolnosti zdravnik – pacient. Večino ginekologov in porodničarjev postavlja preveč splošna vprašanja o spolnosti in premalo o obstoječih seksualnih težavah, spolnemu zadovoljstvu in spolni orientiranosti pacientk.

»Kot ginekologinji so mi številne pacientke zaupale, da sem prva zdravnica, ki z njimi debatira o seksualnih težavah,« je dejala Satcy Tessler Lindau, ena izmed avtoric raziskave in izredna profesorica porodništva in ginekologije na Pritzker School of Medicine v Chicagu.

Tretjina mlajših in žensk v srednjih letih ima eno izmed težav povezano s spolnostjo (boleč spolni odnos, pomanjkanje zadovoljstva in težave s spolno slo).

V raziskavi o pogovoru o spolnosti med pacientkam in zdravniki, je v letu 2008 in 2009 sodelovalo 1154 ginekologov in porodničarjev. Zdravniki so v anketnem listu izpolnjevali podatke o pogovorih, ki so se dotikali spolnih navad, spolnih aktivnostih, spolni orientiranosti, zadovoljstvu, težavah in motnjah. Prav tako so morali odgovoriti na vprašanje, ali so pacientki zaupali, ali odobravajo in ali obsojajo njeno spolno aktivnost.

Rezultati so pokazali, da kar 63% zdravnikov o spolnosti nameni vprašanje zgolj samo med vrsticami, samo 40% jih povpraša o težavah v spolnosti, 28,5% o seksualnem zadovoljstvu, 27,7% o spolni orientiranosti, 13,8% pa jih vpraša o zadovoljstvu s spolno aktivnostjo (eden od desetih zdravnikov teh vprašanj ne postavi nikoli).

Raziskava je pokazala, da so ginekologinje, v primerjavi z ginekologi, pri vprašanjih o spolni aktivnosti, orientaciji in identiteti bolj ‘radovedne’. Prav tako vprašanja o spolnosti pogosteje postavljajo ginekologi kot porodničarji.

Porodničarji in ginekologi, starejši od šestdeset let, redkeje sprašujejo o spolni orientaciji kot njihovi mlajši kolegi (11%:32% v starostni skupini do 45 let in 28% v starostni skupini 46-59 let).

Samo tretjina zdravnikov postavi vprašanje o spolni orientiranosti. »Predvidevanje, da je ženska heteroseksualna lahko privede do napačnega razumevanja simptomov in postavitve napačne diagnoze ne-heteroseksualnim ženskam,« so zapisali avtorji.

»Eden izmed razlogov, zakaj zdravniki pacientk ne sprašujejo o spolnosti, je zagotovo pomanjkanje ustrezne zdravniške edukacije. Prav tako kot pacientke, se morajo zdravniki zavedati, da lahko takšna vprašanja pacientko pripeljejo v zelo neprijeten položaj. Zelo primerno je, da s pogovorom na ustrezen način prične zdravnik,« je zapisala dr. Sobeckijeva.

Spolne disfunkcije lahko privedejo do odtujitve med partnerjema, povzroči pa lahko tudi občutek krivde in sramu. V kolikor zdravnik ne postavi vprašanja, ženske o tej težavi zelo težko same spregovorijo.

Pogovor z zdravnikom je pri razkritju zdravstvenih težav zelo pomemben. Posamezne spolno prenosljive bolezni, pomanjkanje spolne sle in želje po seksu, se ne kažejo z zunanjimi vidnimi telesnimi znaki. Prav zato je komunikacija zdravnik – pacientka tako pomembna pri odkrivanju teh težav.

Po drugi strani pa tudi nekatera zdravila, kot so npr. zdravila za zdravljenja raka na dojki, znižujejo libido. Dr. Tesslerjeva, ki pomaga za rakom obolelim tako, da zadržijo in ustvarijo spolno funkcijo, je še posebej zaskrbljena za mlade ženske, ki jemljejo omenjena zdravila, saj inhibitorji aromataze in tamoksifen vplivajo na vsebnost estrogena in znižujejo tveganje za recidiv raka na dojki.

»Ker imamo premalo podatkov, da bi lahko svetovali na pravi način, ženskam, ki jemljejo omenjena zdravila, ne povemo o morebitnem vplivu zdravil na libido. Moški, ki imajo raka na prostati, pa so redno seznanjeni o vplivih zdravil na spolno funkcijo,« je še pojasnila.

Omejenost raziskave prinaša možnost, da so zdravniki glede na odgovore pacientk, precenili svoj način anamneze in podcenili, kako pogosto so izrazili nestrinjanje z nekaterimi njihovimi spolnimi navadami.

»V kolikor boste čakale, da zdravnik prične s pogovorom, ga mogoče ne boste nikoli dočakale. Razgovor je ključ vsega,« pacientkam svetuje dr. Tesslerjeva.