Govorjenje v spanju ali somnilokvija je dejanje govorjenja med spanjem in je tip parasomnije – nenormalnega vedenja, ki poteka med spanjem. Motnja je pogosta in je ne umeščamo med zdravstvene težave. Somnilokvija je neškodljiva, le včasih je monolog nekoliko žaljiv ali vulgaren. Ena epizoda govorjenja ponavadi traja največ 30 sekund, nekateri ljudje pa imajo več nočnih epizod.
Monologi so lahko besedno bogati, ali pa so besede zamrmrane in težko razumljive. ‘Prizadeti’ se ponavadi pogovarjajo sami s seboj, pa čeprav je včasih slišati, kot da sodelujejo v pogovoru z drugimi.
V spanju govori skoraj polovica otrok starih od treh do deset let, ter okoli 5% odraslih. Tako kot v vsakodnevnem življenju, so tudi v tem primeru zgovornejše pripadnice lepšega spola.
Skoraj zagotovo najprej pomislimo na sanje, vendar znanstveniki niso popolnoma prepričani, ali je govorjenje med spanjem povezano z njimi. Pogovor se lahko pojavi v katerikoli fazi spanja. Zgodi se spontano in je neškodljiv, zgolj v redkih primerih je simptom resne motnje spanca. Motnje v REM fazi spanca (RBD)in nočne more sta dve vrsti motnje, ki lahko povzročata kričanje, premetavanje, brcanje in nemir. Otroke je med napadom nočne more zelo težko prebuditi. Posamezniki z RBD kričijo in podoživljajo svoje, pogosto nasilne sanje.
V spanju govorijo tudi posamezniki , ki jih je prizadela s spanjem povezana prehranjevalna motnja (NS-RED) – značilna hoja in uživanje živil v spanju.
Govorjenje v spanju pa lahko povzročijo tudi znani zunanji dejavniki:
Govorjenje v spanju se redko zdravi, kljub temu pa je lahko simptom druge bolezni. Diagnoza in zdravljenje se postavi s pomočjo polisomnograma, skupine testov, s katerim se pacienta spremlja med spanjem.
V kolikor se težave s spanjem pojavijo pri otroku, se posvetujte z vašim pediatrom.
Najbolj učinkovito zdravljenje motnje govorjenja v spanju pri odraslih pa je usmerjeno v zmanjševanje prisotnosti vsakodnevnega stresa in ustrezne dolžine spanca. Če so motnje prehude in vplivajo na vaše vsakodnevno funkcioniranje (utrujenost, izgorelost, pomanjkanje energije…), približno štirinajst dni vodite dnevnik spanca. Upoštevajte slednje dejavnike:
Z rezultati seznanite svojega zdravnika, ki vam bo svetoval in pomagal pri osvojitvi bolj zdravih življenjskih navad.