Helicobacter pylori biomarker bruhanja v nosečnosti

Dr. Rebecca C. Painter pravi: »Slabost in bruhanje se pojavljata pri večjem številu nosečnic. Hiperemeza pa je v prvem tromesečju nosečnosti najpogostejša povzročiteljica hospitalizacij.«

Dr. Painter (Academical Medical Centre, Amsterdam) je za cilj identifikacije razpoložljivih biomarkerjev pri diagnosticiranju prekomernega bruhanja v nosečnosti izvedla meta-analizo predhodnih raziskav.

Glede na to, da obstajajo jasni referenčni standardi in diagnostični postopki za hiperemezo v nosečnosti, so raziskovalci izvedli referenčni test s podatki kombinacij slabosti, bruhanja, dehidracije, izgube telesne teže ali hospitalizacije, ki je temeljil na slabosti in bruhanju.

Znanstveniki so našli 81 raziskav in skupaj devet biomarkerjev. Med njimi so bili humani horionski gonadotropin,  tiroidni hormon, leptin, estradiol, progesteron in število levkocitov. Med njimi niso našli povezanosti s hiperemezo, kljub temu da je bila opažena višja tendenca v kombinaciji s številom limfocitov pri HG nosečnicah.

Niti v eni raziskavi ni sodelovalo višje število nosečnic. V 65% raziskav so bili vključeni samo primeri hiperemeze s ketonurijo, vendar znanstveniki niso našli neposredne povezave med ketonurijo in hudo hiperemezo.

»Na temelju zaključka ne moremo priporočiti rutinske uporabe ketonurije kot diagnostični test pri nosečnicah s hiperemezo, glede na to, da test ne identificira žensk z nosečniško hiperemezo,« je dejala Painterjeva.

Šestindvajset raziskav pa je zajelo testiranja na prisotnost helicobacter pylorija. V številnih raziskavah so pri okužbah nosečnic uporabili anti-helicobacter –pylori-Ig protitelesa. Več kot polovica raziskav je pokazala na pomembno statistično povezavo med prisotnostjo HP in slabosti, bruhanja ali nosečniške hiperemeze.

Meta-analiza prisotnosti pozitivne serologije na HP pri nosečnicah s hiperemezo, vzporedno z asimptomatsko kontrolno skupino, kaže razmerje (OR) 3,2.  Diagnostična meta-analiza 19 raziskav kaže skupno občutljivost seroloških testov na HP, v primerjavi s kontrolno skupino, pri diagnosticiranju nosečniške hiperemeze 73% in specifičnost 55%.

Potrebne bodo še nadaljnje analize.

»Meta-analiza je pokazala povezavo med pozitivnimi serološkimi testi na HP in nosečniško hiperemezo, identifikacija HP je možen bodoči terapevtski cilj pri nosečnicah s hiperemezo.«